Občutek, ko lahko od sebe odvržeš vse nepotrebno, občutek svobode. Ob kaminu v stari planšariji, v družbi treh prijateljev. Dolgi pogovori po težki plezalni turi prek prepadnih sten 2.761 m visoke gore Strahlbann v dolini Calnegia v Ticinu. Dim se je vil skozi razpoke med kamni. Elektrike ni bilo, vodo je bilo treba zajeti iz gorskega potoka, kruh, sir in suho meso v nahrbtniku.
Katharina Conradin iz torbice potegne prenosni telefon. Skozi okno vlaka je videti prijazno gričevnato pokrajino, ki brzi mimo. Temno modre oči enaintridesetletnice žarijo za črnimi roževinastimi očali, ko si ogleduje fotografije iz tistega obdobja. Katharina je direktorica organizacije Mountain Wilderness Švica, članske organizacije CIPRE, ki si prizadeva za okolju prijazni alpinizem. Potuje na prireditev, ki jo bo tudi sama moderirala. Alpski dialog se imenuje dogodek v organizaciji CIPRE International in prvi po vrsti, v kateri ima Katharina vlogo članice upravnega odbora. Alpski dialog je zasnovan kot možganska nevihta, v kateri sodelujejo predani posamezniki iz vseh alpskih držav, ki si bodo v dveh poldnevih izmenjali mnenja o prehodu na trajnostne vire v Alpah, predstavili svoje izkušnje in jih obogatili s tujimi, oblikovati pa nameravajo tudi predloge za vsakdanje delovanje in naslednje srečanje ministrov pogodbenic Alpske konvencije.

Pa obstaja vsakdanja sreča?
Ojoj, spet ta telefon. Nezaveden pogled na zaslon. "Sem in tja res potrebujem dneve, ko sem daleč stran od civilizacije," potoži Katharina Conradin, "že zato, da mi ni treba stalno pregledovati elektronske pošte." Takemu občutku bi lahko rekli tudi sreča. Sreča v preprostem življenju sredi gorskega okolja. Ostaja pa vprašanje, ali skromnost, torej zadostnost, res deluje tudi v našem vsakdanjiku, pri enaki ali celo višji kakovosti življenja?
"V mestu nimam tabornega ognja, mogoče le kamin. Ne potrebujem avtomobila in kljub temu mi uspe priti kamor koli."
Katharina Conradin pozna svoj ekološki odtis - ta znaša 1,8. Če bi vsi porabili toliko energije in virov kot ona, bi morala biti zemlja 1,8-krat večja. In to kljub temu, da se ne prevaža z avtomobilom, da nakupuje domače izdelke in da na počitnice že leta ne potuje z letalom. Zelo nizka vrednost za nekoga, ki živi v Srednji Evropi. La kako doseči trajnostno vrednost za vsakogar?

Vsakdanje dileme
Na Visoki šoli za socialno delo, tik ob Vierwaldstättskem jezeru, se že zbirajo udeleženci. So najrazličnejših poklicev in iz vseh koncev Alp. Zanimata jih prehod na trajnostne obnovljive vire energije in zadostnost virov. Med njimi je tudi Peter Tramberend (44) z Dunaja: "V našem oddelku se pogosto ukvarjamo z vprašanjem, kako preprečiti prekomerno pozidavo zemljišč. Število takih zemljišč v Avstriji strmo narašča, obmestna naselja se vedno bolj širijo na podeželje, s prometom dnevnih delovnih migrantov narašča število voženj od doma v službo in nazaj, prav tako je vedno večja tudi poraba energije." Peter Tramberend si tudi v zasebnem življenju prizadeva doseči ravnovesje med ekologijo in osebnimi željami: rad bi živel v gorskem okolju, vendar je zaposlen na Dunaju. V njegovi družini so težavo rešili tako, da med tednom živijo v mestu, ob koncih tedna pa se preselijo v hišo v gorskem kraju, ki je od Dunaja oddaljen uro vožnje z avtomobilom. "Tako se mi ni treba vsak dan voziti v službo."
Alain Boulogne (63), zagorele polti, v modrem puloverju z V izrezom, v črnih hlačah in usnjenih natikačih, je bil v letih 2001-2008 župan smučarskega središča in zdraviliškega kraja Les Gets v Visoki Savoji. Občina se danes sooča s pomanjkanjem vode. Alain Boulogne se je takrat znašel pred dilemo: ker je število turistov naraščalo, je kraj potreboval vedno več smučišč, na teh pa je vedno več snežnih topov porabilo vedno večje količine vode, ki vse pogosteje sploh ni več pritekala iz pip ... Boulogne je odredil triletno prepoved gradnje - in pogorel na volitvah. Sokrajani mu niso odpustili njegove politike, ki je domnevno nasprotovala rasti. Danes je prepričan, da je treba ubrati drugačno pot. Od njegove razrešitve dalje se v vlogi predsednika CIPRE Francija zavzema za trajnostni razvoj.

Tretji steber: zadostnost virov
Tolmačka in njen kolega izmenično in ne preglasno v angleškem in nemškem jeziku govorita v mikrofon, ki njuna glasova prenaša do slušalk udeležencev. Na stenah visijo plakati z informacijami o stanju na področju energije v posameznih alpskih državah. Zunaj se pred okni v zlatem jesenskem soncu blešči Vierwaldstättsko jezero in obala na nasprotni strani. Katharina Conradin pozdravi udeležence prvega Alpskega dialoga CIPRE in besedo preda Hanspetru Guggenbühlu (64), ki se občinstvu predstavi z uvodnim predavanjem.
Guggenbühl je strokovnjak za energetiko, članke objavlja v različnih švicarskih revijah. Sivo melirani lasje, izrazite obrazne poteze, navdušen kolesar. "V zadnjih letih mi je čas, ki ga potrebujem do Stilfser Jocha, uspelo izboljšati kar za dve minuti!" Prepričan je, da je prehod na trajnostne vire potreben, vendar bo treba preoblikovati njegov koncept. Zaradi subvencij, ki se dodelujejo za uporabo obnovljivih virov energije, se je močno povečala poraba energije invarčevanje z energijo zato ni več zanimivo. "Kakšen le naj bo učinek subvencij na energijsko varčno gradnjo, če naše potrebe po zemljiščih stalno naraščajo? Je osvetljevanje javnih zgradb v nočnem času res potrebno?" Stalno naraščanje porabe energije bo izničilo vse dosežene rezultate pri učinkovitosti, s tem pa energijski prehod postavilo pod vprašaj. "To je tako imenovani povratni ali rebound učinek. Poleg obnovljivih virov energije in učinkovitosti je za prehod na obnovljive vire potreben še tretji steber: to je zadostnost virov. Kot je, denimo, davek na porabo energije - ta bi zagotovo pospešil varčevanje z njo."
Po zaključeni razpravi so temo poglobljeno obravnavali še na delavnicah. Claire Simon, direktorica CIPRE International, je moderirala razpravo o zadostnosti virov. Kratko pojasnilo glede izvora pojma. Diogen, ki je živel v sodu, je iz tega oblikoval življenjski slog, ekonomist Thomas Malthus pa je v svojem zakonu o rasti prebivalstva drastično predpostavil: v primeru, ko pride med naraščajočim številom prebivalcev in povečevanjem proizvodnje hrane do razkoraka, se zaradi lakote in revščine ponudba in povpraševanje vnovič izravnata. Tak model je oblikoval tudi Rimski klub, le da je prestavljen v današnji čas. "V CIPRI se v razpravah - ne glede na predmet razprave - vedno znova vračamo k enemu vprašanju: kaj v življenju resnično potrebujemo?"

Gozdovi vetrnic
Rudi Erlacher sedi zadaj v dvorani, pred sabo ima prenosnik. Vprašanja, ki se porajajo, razjasnjuje sproti, s pomočjo spleta. V Luzernu zastopa CIPRO Nemčija. Rudi je direktor Društva za varstvo gorskega sveta in diplomirani fizik, kar se takoj opazi v logični natančnosti njegovih argumentacij: "Kot predstavniki naravovarstvenih organizacij moramo opozoriti na negativne strani energijskega prehoda, to pa je uničevanje podobe pokrajine. Prepričanje v zanesljivo neizčrpnost obnovljivih virov energije ne upošteva hrepenenje človeka po neokrnjeni naravi." Načrti, ki jih pripravljajo v južni Nemčiji, mu povzročajo precej skrbi: v bavarskih Alpah želijo namreč zgraditi štiri prečrpovalne elektrarne, v Baden-Württembergu naj bi do leta 2015 postavili kar 8.000 vetrnih turbin. "To pomeni, da bo na vsake štiri kvadratne kilometre postavljena ena vetrnica!"
Alpe kot "zelena baterija Evrope"? Tudi na delavnici, ki obravnava prispevek Alp k prehodu na obnovljive vire, se slišijo pomisleki glede naraščajoče pozidave. "Alpe v sosednje regije ne morejo izvoziti več energije, zmogljivosti so izčrpane," se glasi opozorilo enega od udeležencev. In spet je nekdo ponovil besede Maria Broggija, nekdanjega predsednika CIPRE : "Alpska pokrajina ni obnovljiv vir."
Udeleženec v kavbojski srajci, občasno skeptičnega pogleda, ki sproščeno sedi na svojem sedežu, pripomni, da je "potrebo po odpovedovanju težko pojasnjevati". Najprej je treba oblikovati predstavo o višji kakovosti življenja, ki jo pogojuje manjša potrošnja. Da je to primerna naloga za nevladno organizacijo, kakršna je CIPRA, ugotavlja Francesco Dellagiacoma, ki je v upravi pokrajine Trento odgovoren za gozdarstvo in že dolga leta sodeluje s CIPRO. Bivanje v pasivni hiši ni le okolju prijaznejše, temveč tudi prijetneje kot v običajnih hišah. Na tem je treba graditi. "Pri gradnji bi lahko uporabili več domačega lesa, namesto da ga po nizki ceni uvažamo z Daljnega vzhoda, pri tem pa zaradi prevoza izvažamo emisije CO2."

Zbiranje točk z dobrimi idejami
Katharina Conradin zbira nove predloge, na podlagi katerih bi oblikovali strategijo za zadostnost virov. "Katere spodbude lahko prenesete v vaše regije?" Proti koncu drugega dne oglasno desko prekriva vedno več pisanih kartic s predlogi. Katharina jih prebere. Čisto na vrhu je predlog, kako vzpostaviti zbirke podatkov, ki bi vsebovale primere dobrih praks z vseh področij življenja. Denimo: v nekaterih regijah lahko nova smučišča odprejo le ob sočasni odstranitvi starih žičniških naprav. O vzpostavitvi sistema ekotočk za pozidavo zemljišč podobno razmišljajo tudi na Dunaju: zaradi pozidave enega zemljišča bo treba v prihodnje na drugi lokaciji ustvariti nadomestno zemljišče. Ali pa ideja o financiranju kampanje, ki bi v enem dnevu v celoti pokupila oglaševanje v časopisih in televizijskih kanalih - in s tem opozorila javnost na našo odvisnost od potrošništva. Katharina Conradin predlaga: "Ne pridigaj, bodi vzor in izmeri svoj ekološki odtis."
Dva dneva možganske nevihte sta minila. Katero od idej bodo udeleženci uporabili v domačem kraju in kako se bo odzvala politika, se bo pokazalo v nadaljevanju Alpskega dialoga. Zdaj je treba posneti le še spominsko fotografijo - most na jezeru bo prava kulisa z jesenskim listjem in galebi v ozadju. Premični puhalnik za listje, ki ga upravlja komunalni delavec, preglasi vreščanje galebov. Dvotaktni motor je pred pomembno nalogo - listje, ki pada z dreves, mora spihati z obale na eno stran parkirišča. Da ga bo mogoče pomesti. Druščina se zasmeji in eden od njih pripomni: "No, toliko o zadostnosti."

Tilman Wörtz (besedilo), Heinz Heiss (fotografije)
Zeitenspiegel Reportagen

**************************************************************
Napredek pri uresničevanju prehoda na obnovljive vire energije
Alpski dialog o uresničevanju prehoda na obnovljive vire energije, ki se je začel oktobra 2013 v Luzernu v Švici, je eden od številnih prispevkov CIPRE k okolju prijaznemu energijskemu prehodu. CIPRA Nemčija je v sodelovanju z drugimi članskimi organizacijami pripravila stališče o okoljsko sprejemljivem uresničevanju energijskega prehoda na območju Bavarskih Alp, CIPRA Švica pa je poleti 2013 organizirala pohod Alpine Power in akcijo Ogenj v Alpah in tako opozorila na ogroženost gorskega sveta zaradi podnebnih sprememb in na prehod na obnovljive energijske vire. Predstavniki CIPRE so s svojimi ugotovitvami in zahtevami seznanili organe Alpske konvencije, med njimi Platformo za energijo.
Dogodek je bil organiziran v okviru projektov climalp in Alpstar, s finančno podporo Švicarskega zveznega urada za okoljski razvoj, kantona St. Gallen, Lihtenštajna, Evropske unije, sklada Karl Mayer Stiftung in fundacije Fondation Assistence.
www.cipra.org/sl/cipra/international/projekti/tekoci-projekti/alpski-dialog
**************************************************************

Vir: Letno sporočilo CIPRE International za leto 2013
www.cipra.org/letno-porocilo