Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Glas civilne družbe

Kaj je tisto, kar šteje pri trajnostnem razvoju? Kakšno vlogo imajo pri tem alpske mreže, kakšna je njihova odgovornost? O svojih vizijah in izkušnjah so spregovorili predstavniki šestih partnerskih organizacij CIPRE, ki imajo – tako kot CIPRA – status opazovalca Alpske konvencije.

BARBARA EHRINGHAUS, ProMONT-BLANC, predsednica

V organizaciji ProMONT-BLANC lahko vedno znova občutimo delovanje evropskih vplivov zunaj Alp, pa naj bo to na področju prometa (tu gre predvsem za promet težkih tovornjakov skozi montblanški predor), turizma ali gospodarskih vezi z okoliškimi metropolami. Zato je treba našo krovno organizacijo, ki združuje predstavnike treh držav, razumeti tudi kot posrednico med lokalnimi, regionalnimi in evropskimi interesi, ki se stekajo v tem stičišču. Želim si, da bi se alpska regija v izmenjavi in solidarnosti z okoliškimi regijami skupaj in samozavestno razvijala kot naravni zaklad, ki ga moramo varovati in ohraniti v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Evropa na Alpe ne bi smela gledati kot na prometno oviro ali vir energije, temveč bi jo morala ceniti kot zelena pljuča bogate kulturne pestrosti.

 

MARC NITSCHKE, Omrežje občin „Povezanost v Alpah“, predsednik

Alpe so zame ena najlepših in ena izmed tistih evropskih regij, kjer je najprijetneje živeti. Želim si, da se bodo take razmere ohranile tudi za prihodnje generacije. K temu bi zagotovo pripomoglo, če bi alpske občine in regije svojo dosedanjo miselnost še koreniteje spremenile v smislu načel Alpske konvencije. Naše članice dajejo sicer dober zgled že danes. Občine so resda najmanjša politična enota, a imajo kljub temu odločilno vlogo pri izvajanju konkretnih projektov trajnostnega razvoja v Alpah. Odločnejša podpora projektom, ki se izvajajo na lokalni ravni, bi bila zato nujna in zaželena.

 

VERONIKA SCHULZ, Club Arc Alpin, direktorica

Želimo si, da bi bile Alpe življenjski, gospodarski in sprostitveni prostor, kjer je življenje tako za prebivalce kakor tudi za goste prijetno in na visoki kakovostni ravni, z dinamično kulturno pokrajino in neokrnjenim naravnim svetom. Žal pa se zdi, da so na makroregionalni proces kljub vsej solidarnosti vendarle močno vplivali gospodarski interesi regij, ki so omenjeni proces sprožile. Trenutno pri tem vlada neravnovesje, pritiski na pokrajino pa so vedno večji. V smislu trajnostnega razvoja Alp bomo pri pripravi strategije poskusili vnovič okrepiti pomen varstva in ohranjanja kot protiutež gospodarskim interesom.

 

THIERRY BILLET, Društvo Alpsko mesto leta, predsednik

Dolgoročnih ciljev nikoli ne bi smeli žrtvovati za kratkoročne. Nujno je, da je državljanom omogočeno sodelovanje pri oblikovanju političnih odločitev, prav tako pa  jih moramo opozarjati na nujnost ohranjanja življenjskega prostora za prihodnje generacije. Podnebne spremembe bodo imele za Alpe katastrofalne posledice.  Alpska mesta leta bodo tako morala nazorno pokazati, da sta njihovo glavno vodilo prav zmanjševanje toplogrednih plinov in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Odločitve, povezane z makroregijo, bodo pokazale, ali je mogoče doseči sinergične učinke za mobiliziranje celotnega alpskega loka v boju za  zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida ali pa bo pomembnejše uresničevanje kratkoročnih ciljev in prizadevanja za doseganje rasti za vsako ekološko ceno.

 

SERGIO SAVOIA, WWF, direktor programov

Želim si, da bi Alpe v prihodnje zaznamovala pestrost naravnih pokrajin in pokrajin, ki jih je oblikoval človek, ter da bi bilo to sobivanje čim bolj skladno. Umikanje ledenikov se bo potem upočasnilo, poselitev območja se bo zaradi bolj preudarnega urejanja prostora ustavila. Oblikovalcem odločitev je treba jasneje povedati, da so Alpe pomemben prostor zaradi svojih storitev za ekosistem in zaradi virov, ki jih proizvajajo – in da so občutljiv prostor. Potreben je način razmišljanja, ki bo Alpe upošteval v celoti. Doseči moramo soglasje, skleniti dogovore in Alpe obravnavati kot edinstveni skupni prostor, tako v ekonomskem kakor ekološkem pogledu. Nobena organizacija ni tako močna, da bi lahko sama dosegla spremembe.

 

ANNA GIORGI, ISCAR, predsednica

Alpe vidim kot privlačen prostor za mlade in družine, kot prostor, ki v zdravem okolju zagotavlja ustvarjalna delovna mesta. K taki viziji želi prispevati tudi ISCAR in tako za raziskovanje Alp pridobiva mlade znanstvenike. Ta nova generacija mladih prijateljev gora pozna specifične lastnosti Alp in obenem izkorišča priložnosti, ki jim jih dajejo Alpe. Povezati pa se bodo morale tudi gorske občine in regije, če bodo želele postati močan politični partner na nacionalni in evropski ravni. Alpska konvencija in Strategija EU za Alpe bi lahko prispevali k vzpostavitvi takih mrež. Strateški proces bi moral ustvarjati povezavo med Alpami in okoliškimi regijami ter izkoriščati sinergije med podeželjem in urbanimi območji.

 

Revija Alpe na odru je brezplačno objavljena na: http://www.cipra.org/alpe-na-odru

Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter