Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Biotska raznovrstnost: manj govora, več dejanj!

Martha Dunbar, vodja projekta Biotska raznovrstnost in pokrajina pri CIPRI International © Caroline Begle

22. maja obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Kot pravi Martha Dunbar, projektna vodja za področje biotske raznovrstnosti in pokrajine pri CIPRI International, procesa zmanjševanja biotske raznovrstnosti tudi v letu 2017 ne bomo uspeli zaustaviti.

V obdobju od leta 1992, ko je bila na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru v Braziliji na voljo za podpis Konvencija o biološki raznovrstnosti, je pojem »biotske raznovrstnosti« oz. »biodiverzitete« postal opaznejši in tudi pomembnejši. Ohranitev izredne alpske biotske raznovrstnosti si je za cilj postavila tudi Alpska konvencija, ki ji je med drugim posvetila posebno poglavje v Večletnem programa dela Alpske konference. Pa vendarle, četrt stoletja po konferenci v Riu in podpisu Alpske konvencije še vedno ugotavljamo, da se upadanje biotske raznovrstnosti nadaljuje. Zakaj? Zaradi katerih ovir naše delovanje ni učinkovito?

»Zberimo pogum, poglejmo našim otrokom v oči in jim priznajmo, da smo odpovedali in še naprej uničujemo biotsko raznovrstnost, s tem pa obremenjujemo njihovo prihodnost.« Sporočilo, ki ga je Ahmed Djoghlaf, nekdanji generalni sekretar Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2010, posredoval udeležencem konference o biotski raznovrstnosti Združenih narodov v Nagoyi na Japonskem, je zelo jasno. Po ocenah Mednarodne zveze za ohranitev narave in naravnih virov (IUCN) danes vrste izumirajo 10.000-krat hitreje, kot to predvideva naravni proces. V Evropi tako vsako četrto vrsto sesalcev in vsako osmo vrsto ptic grozi izumrtje. V Alpah obstaja nevarnost, da bo do leta 2100 izumrlo kar 45 odstotkov rastlinskih vrst.

Danes, ko pišemo leto 2017, lahko z gotovostjo rečemo, da cilja o prepolovitvi števila izgubljenih naravnih habitatov ne bomo dosegli. Kaj pa, če prihodnost ni toliko odvisna od dejavnosti nacionalnih vlad in mednarodnih pogodb kot od ljudi? Participativni koncepti postajajo v okoljski politiki vedno pomembnejši, poleg tega zahtevajo preusmeritev vpliva z vlad na ljudi. Pa imamo tolikšno zaupanje v ljudi, da bi jim prepustili sprejemanje tehtnih in uravnoteženih odločitev?

Letošnja tema 22. maja »biotska raznovrstnost in trajnostni turizem« ne bi mogla biti dlje od ukrepov, ki jih za zaščito biotske raznovrstnosti v resnici potrebujemo. Biotska raznovrstnost se uporablja kot izgovor za izumljanje novih turističnih destinacij in »trajnostnih« turističnih strategij. Znanstveniki in strokovnjaki morajo poznati dejstva in dokaze, mi pa se moramo zavedati svoje odgovornosti. Skupaj s partnerji si prizadevamo za dvig zavesti o tem problemu - na mednarodni dan biotske raznovrstnosti in kakor tudi vse preostale dni v letu.

www.alpconv.org/sl/publications/brochures/Documents/MAP_2017-2022_Fyer_SL.pdf

Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter