Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Voda: vir življenja in hkrati dobička

Modro zlato alpskega sveta - neokrnjena reka je vir navdiha za naše čute. © Heinz Heiss / Zeitenspiegel

Kmetijstvo želi namakati, energetska podjetja želijo proizvajati električno energijo, okoljska združenja rešiti ribe, smučarske destinacije zasneževati smučišča, sosed pa bi rad bazen na svojem vrtu napolnil s čisto vodo. Boj za vodo, omejeni naravni vir, povzroča pri doseganju zastavljenih ciljev konflikte, ki jih s sektorskimi rešitvami ni mogoče razrešiti.
Zamislite si naslednji prizor: sredi poletja se s pohodniške ture vračate v hotel v enem izmed gorskih letovišč. Že od daleč je slišati žuborenje gorskega potoka. Otroci se zapodijo proti vodi, ne morete jih ustaviti. Nenadoma pa obstanete - potok je obdan z visoko ograjo, na kateri je napis z opozorilom: "Zasebna lastnina - dovoljeno samo za pooblaščene osebe!" Razočarani odidete dalje.
Prizor iz znanstvenofantastičnega filma? Ni nujno. Za nas,
prebivalce Alp, je voda resda brezplačna dobrina, ki jo imamo na voljo v izdatnih količinah. A dostop do sveže vode ni nekaj samoumevnega in da le-ta obstaja, je velika odgovornost, ki jo moramo prevzeti nase.
Gorski masiv Alp je naravni vir številnih velikih rek. Tako se Ren začenja z izvirom v švicarskem jezeru Tomasee in sčasoma postane velika reka, dolga 1.250 km. Njegovo porečje obsega 218.300 kvadratnih kilometrov, kar je dvainpolkrat toliko kot površina avstrijske države. Na Ren mejijo Avstrija, Francija, Lihtenštajn, Nemčija, Nizozemska in Švica. Pitna voda iz Bodenskega jezera oskrbuje okoli štiri milijone ljudi. Že samo iz tega primera je razvidno, kako velika je odgovornost alpskih držav, saj se nahajajo prav na začetku življenjskih žil. S svojimi dejanji ali pa opustitivjo dejanj, povezanih z varstvom in rabo voda, imajo zgledno vlogo. Sosednje države in prebivalci, ki živijo nizvodno ob reki, so odvisni od čiste vode, ki jim je "predana".

VODA MORA OSTATI "RES PUBLICA"
Obdobje razsvetljenstva je razbilo iluzije o naravi. Spremenjena paragidma in trdna vera v tehniko sta povzročili, da se je začela nematerialna vrednost vode vse bolj umikati praktičnim interesom. Ob takem razvoju se pojavlja načelno vprašanje, komu sploh voda pripada in kdo mora prevzeti odgovornost za to, da bomo lahko vsakodnevno razpolagali s svežo vodo.
Še pred nekaj desetletji smo si bili edini: voda ni nikogaršnja last in je zato last nas vseh. Oskrba z vodo je "res publica", je naloga skupnosti, občin, države. Le država je tista, ki lahko prek davkov in drugih dajatev jamči za pravično distribucijo vode. Razprave o privatizaciji pitne vode, ki trenutno potekajo v Evropski uniji, pa so pokazale, da je to osnovno razumevanje izginilo. Da bi se razrešil problem prisvojitve vode, je zato nujen širok odpor prebivalstva proti privatizaciji pitne vode v Nemčiji ali pa gradnji hidroenergetskega objekta na Albuli v Bergünu/CH.
Vsa ta razhajanja jasno kažejo, da rabe vode ne smemo prepustiti prostemu trgu. Voda pripada nam vsem. Upoštevati je treba skupni, tj. javni interes in ne interese maloštevilnih posameznikov. Za pravično in trajnostno distribucijo vode potrebujemo zavezujoče mednarodne pogodbe in sporazume - in zato je zahteva po izdelavi protokola o vodi v okviru Alpske konvencije še posebno aktualna.

VPRAŠANJA O VPRAŠANJIH
Poleg vprašanja o privatizaciji pitne vode se alpske države na področju rabe vode soočajo s številnimi drugimi problemi in konflikti. Ali gradnja nove hidroelektrarne negativno vpliva na turizem? Kolikšne količine preostale vode so potrebne, da je zagotovljeno preživetje rib? Kakšen je vpliv revitalizacije na gladino podzemne vode? Nam bo ostalo dovolj vode, če bomo pozimi z njo umetno zasneževali smučišča? Kako lahko obvladujemo naval obiskovalcev zavarovanih območij, ki vzdolž rek iščejo oddih in sprostitev? Se bodo razmere ob poplavah zaradi podnebnih sprememb še poslabšale?
Ta in mnoga druga vprašanja nam dajo slutiti, da se bo pritisk na naše tekoče in stoječe vode v naslednjih desetletjih še povečal. Poiskati je treba dolgoročno učinkovite rešitve, saj glede na celovitost položaja in izzive sektorski pristop reševanja ni več primeren. Potrebni so integralni pristopi in instrumenti, ki bodo med seboj usklajevali različne zahteve, določali, katere od njih bodo prednostnega pomena, in spodbujali sinergije, kjer je to mogoče. Tudi glede izzivov, ki se pojavljajo pri izvajanju evropske vodne direktive, bo treba dosledno upoštevati dva elementa: sodelovanje in vključevanje vseh zainteresiranih strani.

DELOVATI JE TREBA NA ENAKOPRAVNI RAVNI
S celostnim upravljanjem porečij razpolagamo z instrumentom, ki izpolnjuje opisana pričakovanja. Primeri projektov, kot so Contrat de bassin ob jezeru Annecy gl. (Alpe na odru, št. 96/2012), vodna strategija v švicarskem kantonu Bern, nacionalni načrt za upravljanje voda v Avstriji ali program varstva jezerske postrvi v Bodenskem jezeru Mednarodne komisije za varstvo voda, so dokaz, da je integralni pristop upravljanja učinkovit. Uspeh pa je vendarle v veliki meri odvisen od tega, ali nam bo k sodelovanju uspelo pritegniti prizadete strani ter v odprtih in preglednih procesih delovanja pridobiti zaupanje vseh vpletenih - če bo "prikrito agendo" izvajala le ena stran, ki se ne bo pripravljena odreči lastnim interesom, je proces obsojen na neuspeh.
Žal izkušnje zadnjih let kažejo, da se je zaradi pomanjkanja zaupanja izvajanje številnih projektov neprimerno zavleklo, "razrešiti" pa jih je bilo mogoče le po pravni poti. Zlasti na področju vodne energije imajo upravni organi in upravljavci pri igranju z odprtimi kartami precejšnje težave: tesna prepletenost med regionalno politiko in velikimi proizvajalci električne energije so znak, kako velik je interes države za čim intenzivnejšo rabo vodne energije. Tako imenovane strategije varstva in rabe pogosto govorijo v prid interesom uporabnikov. V skoraj vseh alpskih državah je večina vodotokov, ki se izkoriščajo za proizvodnjo energije, že reguliranih; možnosti za gradnjo novih hidroelektrarn so zelo skromne. Poleg prilagoditve sistemov podpore bo treba spremeniti tudi razmišljanje in uporabiti pristop, ki bo upošteval porečja. Če se to ne bo zgodilo, grozi nevarnost, da bo v Alpah prišlo do uničenja zadnjih naravnih tekočih voda.

RAZVIJANJE SODELOVANJA
Združeni narodi so leto 2013 razglasili za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. Eden od ciljev pri tem je okrepiti zavedanje o pomembnosti tovrstnega sodelovanja tako v strokovnih krogih, kakor v širši javnosti.
Kot za druge države je tudi za Švico pomembno in nujno sodelovanje pri upravljanju voda, zato ta država že leta skupaj z Avstrijo, Francijo, Italijo, Lihtenštajnom, Luksemburgom, Nemčijo in Nizozemsko deluje v različnih telesih, ki skrbijo za velike vodotoke, katerih porečja se raztezajo na območju obmejnih regij (Mednarodna komisija za varstvo Rena, Mednarodna komisija za varstvo Bodenskega jezera, Mednarodna komisija za varstvo švicarsko- italijanskih voda (CIPAIS), Švicarsko-francoska komisija za varstvo Ženevskega jezera, Rone in njenih pritokov). V okviru tega sodelovanja se pripravljajo skupne rešitve za različna vsebinska področja, kot so ekologija, kakovost vode ali podnebne spremembe.
Trenutno se v okviru Nacionalnega raziskovalnega projekta izvaja interdisciplinarni raziskovalni projekt (IWAGO), v okviru katerega se raziskuje 61 celostnih in partnerskih načinov delovanja v švicarskem vodnem gospodarstvu. Kot so pokazali rezultati, se je celostni pristop izkazal za učinkovitega. V primerjavi s sprejemanjem sektorskih rešitev so tukaj prednostne naloge jasneje določene, rešitve pa učinkovitejše in dolgoročnejše.
Enostransko izkoriščanje vode vedno poteka na račun množice drugih, zato mora tudi zaradi ekonomskega premisleka obveljati, da sta na prvem mestu ohranjanje naravnih tekočih voda, katerih podoba je še neokrnjena, in skrbno ravnanje z našimi podzemnimi vodami. Le tako se bo lahko prizor, ki smo ga opisali uvodoma, končal drugače, pozitivno: da se boste lahko okrepčali s požirkom bistre vode in začutili, kako vas preveva globoko zadovoljstvo. Ker voda navdihuje in spodbuja, vabi k igranju, nas osrečuje.
Ker ustvarja življenje.

Vir: Mednarodna komisija za varstvo Alp - CIPRA (izd.): zbirka compact št. 3/2011 - Voda in podnebne spremembe. Osnovno poročilo.

********************************************************
DEJAVNIKI USPEŠNOSTI CELOSTNEGA UPRAVLJANJA POREčIJ
Za uspešno celostno upravljanje porečij so poleg v besedilu omenjenih preglednosti delovanja in sodelovanja osrednjega pomena še nasledni dejavniki:
o zagotovljeno mora biti financiranje predlaganih ukrepov,
o nujno je aktivno sodelovanje prizadevnih posameznikov,
ki proces spodbujajo in niti za trenutek ne zanemarijo celovitosti pristopa,
o porečje mora biti izbrano tako, da šteje spremljevalna skupina za celostno upravljanje porečja največ 15 članov in zato lahko učinkovito deluje.

********************************************************
Vir: Alpe na odru, št. 98 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/5222)
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter