Prve dni junija so v Avstriji novelirali zakonodajo, ki ureja vodne pravice, in s tem na široko odprli vrata dobaviteljem energije. Tako lahko tudi vsi tisti, ki uresničujejo vodnogospodarske cilje, pri okoljskem ministrstvu s precejšnjimi možnostmi za uspeh predložijo lastne okvirne načrte. Vodnogospodarski načrti namreč opredeljujejo rabo določenega odseka vodotoka. Doslej so bili odobreni le tisti predlogi, katerih namen je bil tudi dejansko zavarovati vodotok ali izboljšati njegovo stanje. "Za dobavitelje energije bo zaradi nove ureditve občutno lažje pridobiti dovoljenje za projekte gradnje elektrarn, to pa pomeni razvrednotenje varstva narave," opozarja Barbara Goby iz okoljske organizacije Umweltdachverband.
Novelirana zakonodaja pa je deležna kritike tudi zaradi zamujene priložnosti, da bi imele status stranke v postopku tudi nevladne organizacije, ki bi se lahko izrekle proti gradnji načrtovanih malih hidroelektrarn. Praviloma imajo nevladne organizacije pravico do soodločanja le pri projektih elektrarn, katerih moč presega 10 megavatov, s tem pa Avstrija krši določbe Aarhuške konvencije. "Pridobivanje dovoljenja za obratovanje malih hidroelektrarn je postalo zelo enostavno in to je za rečno ekologijo več kot problematično," pojasnjuje Barbara Goby. Tudi zato, ker so količine energije, ki jih proizvedejo male elektrarne, skromne - na celotnem območju Alp je 75 odstotkov tovrstnih objektov proizvedlo le štiri odstotke od celotne količine energije.
Viri in več informacij na: www.oekobuero.at/images/doku/newsflash (de), www.parlament.gv.at/PAKT/VHG/XXIV/ME/ME (de), www.umweltdachverband.at/fileadmin/user (de)