Milijarderka Claire Zachanassian se vrne v svoje rojstno mesto Güllen. Prebivalcem obubožanega malega kraja ponudi milijardo frankov, če ubijejo Alfreda IIIa, s katerim je v mladih letih zanosila, on pa ni hotel priznati očetovstva. Meščani njeno ponudbo najprej ogorčeno zavrnejo, a kaj kmalu začnejo na veliko zapravljati obljubljeni denar in najemati kredite. Na občinski skupščini se res odločijo za uboj - Alfreda IIIa zaduši množica, zdravnik pa na mrliškem listu kot vzrok smrti zapiše: srčna kap.
V švicarskem Andermattu ponovno uprizarjajo Obisk stare gospe, klasično tragično komedijo Friedricha Dürrenmatta - zgodbo z odprtim koncem. 1,5 mrd. švicarskih frankov, kar znaša dobro milijardo evrov, želi egiptovski investitor Samih Saviris do leta 2020 vložiti v svoje počitniško naselje Andermatt Swiss Alps, kjer si je zamislil šest hotelov v kategoriji štirih in petih zvezdic ter 500 razkošnih stanovanj v 42 hišah in 25 vilah, zasnoval pa je tudi igrišče za golf z 18 luknjami, športno-rekreativni center ter konferenčno in koncertno dvorano. Razširiti želi tudi smučišče ter Andermatt povezati s Sedrunom. Doslej edini tribut Savirisu: površina sedmih kmetij. Ta je bil - pri takih optimističnih napovedih - plačan rade volje. Raziskava Urnske kantonalne banke računa z 2600 novimi delovnimi mesti v naselju, 2300 delovnih mest pa naj bi posredno nastalo v regiji. S 165 milijoni frankov naj bi ustvarjali dodano vrednost v prvih letih, od leta 2018 dalje pa naj bi se ta vsota povečala celo na 500 milijonov frankov letno.
"V vasi vlada napeto pričakovanje", ugotavlja župan Karl Poletti. Na vseh koncih in krajih se obnavlja. Vendar pa "flikarija" ne zadostuje. Zaželen je podjetniški duh, kot lahko preberemo v študiji z naslovom Dolina Urserntal - potenciali lokacije, ki so jo izdelali v Inštitutu za trajnostni razvoj Züriške visoke šole v Winterthuru. "Čim dlje bo ponudba prostočasnih dejavnosti segla zunaj počitniškega naselja, več dobička bo ostalo v vasi," pojasnjuje vodja študije Erich Renner v švicarski arhitekturni reviji Hochparterre. "Ta ponudba mora obveljati do odprtja naselja. Sicer bodo gostje prišli enkrat in nikoli več". Načrtovanje je steklo: da bi med seboj povezali smučišča v Andermattu in Sedrunu, naj bi na novo pozidali celotno dolino s sedmimi žičnicami, najmanj eno restavracijo in akumulacijo za potrebe umetnega zasneževanja. Za pokrajino in porabo energije je tak razvoj sporen, ugotavljajo v reviji Hochparterre.
Hudo tveganje za dolino Bodo prebivalci Andermatta lahko izkoristili spodbude?
Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International, je podvomil: "Več desetletij je bila v Andermattu vojska pomemben delodajalec, vendar za orožje niso potrebni inovativni prebivalci. Treba je le zadovoljiti potrebe vojske. Ta dolgoletna odvisnost zavira inovativno moč regije." Po besedah Siegrista naj bi danes tako ponovno grozila nevarnost, da bo prišlo do odvisnosti od enega samega delodajalca: od Samiha Savirisa. Hudo tveganje za celoten kanton. Poleg tega naj bi se ustvarila le maloštevilna nova delovna mesta.
Saviris je ponovno poudaril, da se želi v Andermattu angažirati dolgoročno in da ne išče hitrega zaslužka. Pravzaprav ni gotovo, ali je projekt dolgoročno gledano rentabilen. Primeri iz sedemdesetih let, kot so Aminona, Siviez in Thyon 2000, nas učijo, da se začetna evforija lahko hitro spreobrne v žalost. Celo "integrirani turistični kraj", kot je Thyon 2000 v Valaisu z nočitvami, storitvami, gastronomijo in ponudbo prostočasnih dejavnosti iz ene roke ni pokazal trajnega gospodarskega razvoja. Vsi apartmaji so bili vnaprej prodani kot etažna lastnina, brez spodbud za oddajo stanovanja, danes so tam nezasedene postelje in propadajoče hiše. Podobna usoda tudi danes grozi "integriranim turističnim krajem", pravi Thomas Ammann iz biroja arcalpin. Drugače kot v Franciji, kjer se je uveljavil t.i. socialni turizem, kjer si pozimi vsak konec tedna tisoče najemnikov izmenjuje špartansko opremljena počitniška stanovanja, pa v Švici problema nezasedenih postelj do danes niso uspeli rešiti. "Popolnoma jasno je, da je glavni motiv za gradnjo te nove generacije turističnih krajev kratkoročni dobiček iz prodaje nepremičnin."

Mrzel tuš namesto toplih postelj
Saviris želi od polovice vseh počitniških stanovanj v naselju Andermatt Swiss Alps še naprej imeti korist. V hotelu Chedi naj bi podjetje, ki upravlja s hotelom, celo vseh 120 objektov, ki so na prodaj, posredovalo najemnikom. Seveda, in to je
odločilna šibka točka, se obveznost dajanja v najem ne vpiše v zemljiško knjigo. Torej ne bo nihče preverjal, ali so bila stanovanja dejansko oddana podnajemnikom. Sicer pa izkušnja uči: dražje je stanovanje, toliko manjše so želje, da bi ga dali v najem. Vprašanje je torej, ali bo Savirisu uspelo ustvariti novi Andermatt, ki bo živel skozi celo leto.
Tudi učinki na socialnem področju niso znani. Kot ugotavlja študija Visoke šole za socialno delo v Luzernu, ki bo spremljala projekt Resort vse do leta 2020, je večina prebivalcev Andermatta naklonjena velikemu projektu. Istočasno pa bi prav oni radi, da vaška skupnost ostane taka, kot je. Ne želijo, da bi Andermatt postal drugi St. Moritz in da bi se življenjski stroški še naprej povečevali. Nekaj gotovo drži: Andermatt se bo spremenil. In to radikalno.

********************************************
"Koncepti namesto neuresničljivih želja!" Komentar PhilippA MaurerJA, direktor züriškega podjetja Bausatz GmbH:
Finančna in gospodarska kriza zadnjih let je skalila vzdušje zlate mrzlice, ki je vladalo na področju gradnje številnih načrtovanih alpskih turističnih središč. Izjema je projekt v Andermattu, kjer je egiptovski investitor Samih Saviris že začel s prvimi gradbenimi deli. O večini drugih projektov ni več govora. Vse to je nemi dokaz, kakšni so interesi investitorjev - zgolj doseči dobiček s prodajo stanovanj. Če bi bilo prizadevanje za uresničevanje trajnostnega razvoja regije pristno, to v kriznih časih ne bi kar naenkrat izpuhtelo v zrak.
Najbrž se Andermatt v tem pogledu dejansko razlikuje od drugih. Andermatt Swiss Alps je sicer prav tako povezan z nekaterimi dvomljivimi posli. Tako je bil, denimo, zakon, ki omogoča nakup zemljišč osebam iz tujine, imenovan tudi Lex Koller, enostavno razveljavljen. S spretnim komuniciranjem in premišljenim načrtovanjem se projekt korak za korakom vendarle bliža uresničenju. To pa še ni vse. Prodaja stanovanj se je ustavila, nihče ne ve, ali bo turistično središče nekega dne dokončano v celoti. Negotovo ostaja tudi, ali bo kupcem in najemnikom stanovanj ekskluzivna "umetna" vas sploh všeč. V Alpah že obstaja napihnjena gradbeniška konjunktura in preveč zaprtih polken. Ne primanjkuje počitniških stanovanj, temveč konceptov, kako bi lahko z že zgrajenimi objekti trajnostno gospodarili. Več o tem: www.heimatschutz.ch (de/fr/it/en)
********************************************

Vir: Alpe na odru, št. 94 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4542)