Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Iznajdba paradiža

18.12.2009 / Köbi Gantenbein
Iskanje paradiža v Alpah je sorazmerno nov pojav. Hrepenenje, ki so ga ustvarili imenitni Angleži, ki so v Alpe začeli prihajali v 19. stoletju, pa ni bilo vedno izpolnjeno. Nič hudega, se bo pa gradilo. Na sprehod skozi alpsko arhitekturo nas bo popeljal Köbi Gantenbein, glavni urednik strokovne revije za arhitekturo Hochparterre.
Nobena druga nacionalna arhitektura ni naredila gora tako produktivnih kot švicarska.
Jean-Jacques Rousseau je dal štartni signal že pred dvema stoletjema: potem ko je v gorah odkril plemenite divjake, so tja začeli zahajati še tujci iz mest. Kot v spektakularni zgodbi o iskalcih zlata - spektakularni zato, ker zlato ni ležalo v gorah, temveč ga je bilo treba v obliki spektakla najprej izumiti, postaviti, urediti, mu peti slavo in upodobiti, na kratko: inscenirati.
Prvi velik uspeh švicarske arhitekture v svetu je bila tako imenovana swiss house oziroma chalet. Znamenita švicarska hiša, ki je bila predstavljena na svetovni razstavi v Londonu leta 1887, je obljubljala gorski paradiž in istočasno delovala kot turistična reklama in magnet za meščane.
Predstavljati si moramo, kaj je tam zgoraj v hribih, kjer razen lakote, kamnov, dolgih zim, a tudi lepote svetlobe, ni najti kaj veliko, pomenilo zgraditi zgradbe, kjer se bodo družili predstavniki vladajočih razredov. Opremiti jih je bilo potrebno z vsem, kar česar so vajei iz dolin, v velemestnih salonih pa širiti zveneča imena, kot so St. Moritz, Zermatt ali Gstaad.

Izgubljene iluzije
K izgradnji gorskega paradiža so veliko prispevale tudi tehnične mojstrovine; gondole, gorske železnice, sedežnice, ki gore prečijo, se nanje vzpenjajo in zaradi katerih je bilo treba gore dobesedno prevrtati.
Vendar pa tehnika ni dovolj. Na nadmorski višini 1800 m še danes potrebnoustvarjati iluzijo urbanega življenja in odrske prizore z vso domiselnostjo, talentom za režijo, električno energijo, udobjem v vseh možnih oblikah, oskrbo in odstranjevanjem odpadkov ter nudenjem storitev 24 ur na dan. Preobilno, razsipno in popolnoma tuje temu, kar je v gorah obstajalo poprej.
Vse umetnine so nastale v drugi polovici 19. stoletja in njihove razvaline stojijo še danes. Kot na primer v Maloji, kjer je neki belgijski grof in špekulant iz tal izdolbel palačo Maloja. Inscenacije so potekale ves čas in če so bili gostje za to, so v jedilnici priredili beneške večere s pojočimi natakarji, ki so "gondolirali" od mize do mize. Že po nekaj letih je palača bankrotirala, vendar pa je za zmeraj zaznamovala arhetip turizma: turizem in inscenacije so neločljivo povezani. Tudi scenarij se od grofovega propada dalje ni spremenil: upanje na paradiž, ki ga gojijo gostje, je treba ohranjati z vedno novimi domislicami. Zato je ostalo s turizmom povezano nebrzdano uresničevanje idej, pa tudi poraba materialov in energije, tista svojskost, ki že sama po sebi spada k razvoju turizma.

Trošenje energije in fantazije
Z ozirom na neposredno korist je tak razvoj s filozofskega in moralnega stališča nevzdržen. Vsaka kritika, ki se razburja zaradi veselih walserskih tirolskih hiš, načičkanih chalejev ali grde podobe krajev, kot so St. Moritz, Zermatt, Gstaad ali Crans Montana, ne doseže namena. In vsaka hvala projekta Samiha Savrisa, ki je sodobno arhitekturo spretno zapakiral v svoj novi Andermatt, se mora zavedati, da bo ne glede na to, kaj bo zgrajeno, vse zgolj zapravljanje pri gradnji novih objektov in njihovem upravljanju.
Kritika se ne sme osredotočati na probleme inscenacij z estetskega vidika in domnevno izgubo občutka za domače in občutje pokrajine, temveč na neverjetne količine energije, materialov in fantazije, s katerimi se razsipa pri gradnji in obratovanju novih hotelov - palač in novih počitniških apartmajev oz. stanovanj, postavljanju snežnih topov do nižin in širjenje cestne infrastrukture vse do alpskih planin.


Zagovornik sodobne alpske arhitekture

Köbi Gantenbein je glavni urednik revije za arhitekturo Hochparterre. Dela in živi v Zürichu in Fläschu v kantonu Graubünden. Za seboj ima uspešno kariero kot nosač palic pri golfu, hotelski vratar, kopališki mojster, učitelj smučanja in natakar.
www.hochparterre.ch (d)