Dosedanje raziskave kažejo, da v slovenskih mraziščih temperatura vsako leto pade pod -30°C, glede na letošnje meritve, ko je bilo 9. januarja 2009 jutraj izmeriljenih -49,1 ºC, pa je vse bolj očitno, da temperature lahko padejo celo pod -50 ºC.
Meritve temperature zraka, ki jih zasebna skupina raziskovalcev mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma v sodelovanju z Oddelkom za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in Gozdarskim inštitutom Slovenije sistematično opravlja že od leta 2005, so znova privedle do izmere rekordno nizke vrednosti. Potem, ko je bilo 2. marca 2005 izmerjenih -41,1°C in 25. januarja 2006 -41,7 °C, je po dveh toplih zimah tokrat temperatura v mrazišču Mrzla Komna 9. januarja padla še bistveno nižje. Za najnižjo izmerjeno temperaturo v alpskem prostoru še vedno velja tista iz avstrijskega mrazišča Grünloch (1270 m), kjer so leta 1932 izmerili -52,6 °C; v švicarskem mrazišču Glattalp (1850 m) so februarja 1991 namerili -52,5 °C.
Bistvena značilnost mrazišč je konkavna reliefna oblika, ki omogoča stekanje hladnega zraka s pobočij in njegovo nadaljnje ohlajanje. V jasnih in mirnih nočeh je zanje značilen pojav izrazitega jezera hladnega zraka. Takrat je na dnu mrazišča lahko več kot 30 °C hladneje kot na višjih pobočjih in zunaj mrazišča.
Vir: dr. Matej Ogrin, CIPRA Slovenija