Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Pasivna hiša ne deluje sama od sebe - Ekološka gradnja na Vorarlberškem

CIPRA Info Passivhaus

Pasivni naèin gradnje še zdaleè ne omogoèa zgolj gradnje enodružinskih hiš. Tako v vorarlberškem Blonsu osrednji stavbi, šola ter obèinski center, ustrazata pasivnemu standardu © CIPRA International

Avstrijska zvezna dežela Vorarlberg ne velja le za regijo z največjo gostoto kakovostne arhitekture, temveč tudi za vzorčno regijo na področju energijsko učinkovite in ekološke gradnje. Takemu razvoju so pot utrli ne toliko posamezni ukrepi, kot so visoke subvencije, temveč predvsem široko zastavljeno in dosledno izvajanje skupne strategije.
Vse do osemdesetih let so bila na področju energetske politike v avstrijskem Vorarlbergu kot tudi v drugih krajih v ospredju vprašanja v zvezi s proizvajanjem energije. Leta 1985 je dežela skupaj z območnimi dobavitelji energije in drugimi inštitucijami ustanovila Inštitut za energijo, ki naj bi pospešil rabo obnovljivih virov energije ter energijsko učinkovitost in na območju Vorarlberga. Inštitut je že od samega začetka svojega delovanja igral izredno pomembno vlogo, čeprav takrat skoraj ni bilo strategij za spodbujanje omenjenih tematskih področij.

Občutna in izmerljiva višja kakovost življenja
Tržno prodajljivost, tj. uspešnost, in s tem primernost za široko uporabo konceptov energijsko učinkovite gradnje so znanstveniki vnaprej preizkusili v okviru raziskovalnega in demonstrativnega projekta CEPHEUS. Odgovorni so na devetih pasivnih hišah v Avstriji, od tega so štiri v Vorarlbergu, preverjali, ali te v praksi potrjujejo teoretične vrednosti. Rezultat je jasen: potrebe po ogrevalni toploti, ki so bile izračunane v fazi načrtovanja, se ujemajo z izmerjenimi vrednostmi, po ugotovitvah stanovalcev je udobje v zgrajenih pasivnih hišah na precej višji ravni kot v običajnih novih gradnjah, kar potrjujejo meritve temperature zraka in površin ter hitrosti ali kakovosti zraka. Dodatni stroški so bili večji povprečno le za 8 odstotkov, tako da je obratovanje zgradb lahko ekonomično. Na podlagi omenjenih rezultatov je v Vorarlbergu standard pasivne hiše postal pomemben pri uvajanju energijsko učinkovitih zgradb na trg.

Osveščanje, nadaljnje izobraževanje, svetovanje
Finančne spodbude ter upoštevanje minimalnih standardov je manj učinkovito, če ljudje nimajo volje in razumevanja za optimalno energijsko učinkovito gradnjo in sanacijo. Pri osveščanju in informiranju investitorjev in lastnikov zgradb Inštitut za energijo ne posveča veliko pozornosti le odnosom z mediji, objavljanju na svetovnem spletu in izdajanju publikacij, temveč organizira tudi ozaveščevalne kampanje o najpomembnejših temah. Primeri za to so že izpeljana kampanja za povečano rabo sončne energije, trenutno poteka kampanja za promocijo pasivnih hiš, načrtovana je tudi kampanja za sanacijo zgradb. Eden najpomembnejših elementov uvajanja energijsko učinkovitih zgradb na trg je nadaljnje izobraževanje. Oblike izobraževanja, ki se prilagaja ciljnim skupinam in ga je pripravila regija, sega od večernega predavanja do 120 urnih višješolskih
tečajev.
Ozaveščanje in nadaljnje izobraževanje dopolnjuje energetsko svetovanje, ki ga v Vorarlbergu izvajajo decentralizirano v 20 območnih svetovalnih pisarnah. Samostojne svetovalce izobražuje inštitut, ki je poleg tega zadolžen za zagotavljanje kakovosti svetovanja. V ponudbi izobraževanja so tudi različno intenzivne oblike svetovanja za novogradnje ter posebna svetovanja za sanacije.
Pri izvajanju strategij za uvajanje nizkoenergijskega in zelo dobrega nizkoenergijskega standarda na trg imajo velik pomen predvsem občine. Tukaj nastopi vseavstrijski program e5, ki lokalnim skupnostim zagotavlja podporo pri prizadevanjih za večjo energijsko učinkovitost ter pri uvajanju v rabo obnovljivih virov energije. Za zelo dobro energijsko učinkovite večstanovanjske in javne zgradbe obstajajo tudi posebni svetovalni programi, ki spremljajo načrtovanje.
V okviru svetovalnega programa Trajnostna gradnja v občini v tem trenutku poteka gradnja 15 javnih zgradb, ki izpolnjujejo najvišja energijska in ekološka merila. Osrednjo točko predstavlja sanacija predvsem šolskih objektov iz šestdesetih in sedemdesetih let.

Zahtevati in podpirati
Kljub temu je subvencioniranje stanovanjske gradnje, od katerega imata koristi okoli dve tretjini gradbincev, eden najpomembnejših instrumentov, na podlagi katerega Vorarlberg usmerja gradbeno dejavnost. V subvencioniranje, ki je bilo iz socialnih vzrokov uvedeno leta 1950, so bila 1990. vključena energetska, 2000. pa še ekološka merila.
Omenjena merila, ki so bila v začetni fazi obravnavala kot prostovoljna dodatna merila, so medtem postala obvezna. Tako je na primer upoštevanje najvišje dopustne porabe ogrevalne energije ali vgradnja tal brez vsebnosti PVC pogoj, da se pravica do subvencij sploh lahko začne uveljavljati.
Podlaga za dodeljevanje spodbud je seznam okoli 50 meril, ki so razvrščena po pomembnosti in kategorijah, kot so planiranje in lokacija, energija, hišna tehnika, izbira gradbenih materialov in interier. Višina subvencije je odvisna od doseženega števila točk po seznamu.
Pomemben pogoj za upoštevanje zahtevanih meril v praksi je izvajanje nadzora nad vlogami za dodelitev finančnih spodbud in nadzor nad znatnim delom že zgrajenega objekta na mestu samem.

Prizadevanja so rodila uspehe
Da je Vorarlberg glede energijsko varčne gradnje daleč pred ostalimi regijami, dokazujejo številna dejstva. Delež nizkoenergijskih hiš z maksimalno potrebo po toploti, ki znaša 55 kWh/m2 letno, je že leta 2000 v celotni strukturi novogradenj na Vorarlberškem znašal več kot 50 odstotkov. Od leta 2008 dalje morajo novogradnje dosegati nizkoenergijski standard. Primerljivih minimalnih zahtev drugje v Alpah ni. Še dlje gredo v Vorarlbergu predpisi za neprofitno stanovanjsko gradnjo. Od začetka leta 2007 morajo zgradbe obvezno izpolnjevati zahteve pasivne gradnje z maksimalno potrebo po ogrevalni toploti, ki znaša 15 kWh/m2 letno. Kot posledica tega predpisa se je pasivna hiša v Vorarlbergu še bolj razmahnila. V tem letu bo predvidoma več kot 10 % vseh novih stanovanjskih enot zgrajenih v pasivnem standardu.
Ponudba energijskega svetovanja za celotno območje in lanskoletne finančne spodbude so pripomogle, da se je s toplotnimi sanacijami delež nizkoenergijskih hiš v fondu starejših zgradb precej povečal. Da je mogoče potrebe po energiji za ogrevanje s premišljeno obnovo zmanjšati celo na raven pasivne hiše, pa dokazuje neprofitno stanovanjsko podjetje VOGEWOSI iz Vorarlberga.
Zaradi stalnega uvajanja strategije trženja energijsko učinkovitih in ekoloških zgradb kot tudi zaradi spodbujanja rabe obnovljivih virov energije so v zadnjih dveh desetletjih nastala številna nova delovna mesta. Ustanovljena so bila oz. so se razširila tudi številna inovativna podjetja na področjih, kot so npr. lesena gradnja, proizvodnja oken, solarna termika, ogrevalna in prezračevalna tehnika za pasivne hiše, toplotne črpalke in ogrevalni sistemi na les. Regionalna obrtna podjetja bodo zaradi povečanja dejavnosti na področju delovno intenzivne toplotno optimalne sanacije zgradb samo še pridobila.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter