Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Inovacije naj postanejo adut za trajnostni razvoj

22.09.2008
Inovacije se rojevajo iz kriz, včasih celo iz vojn, med soočanjem s težkimi situacijami. Prav v teh se trenutno nahajajo tako Alpe kot tudi celoti modri planet: klimatske spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, družbena in ekonomska kriza… Naša družba je pred izzivom, da vzpostavi nov odnos z inovacijami. Tako, da bodo le-te v skladu s trajnostnim razvojem.
inovacijskega
Image caption:
Novi razvojni model se ne sme konèati zgolj pri omejitvi inovacijskega koncepta na nove tehnologije in marketinške strategije, kot je bilo to v navadi do sedaj. Christoph Püschner / Zeitenspiegel
Kot je v uvodni besedi poudaril Patrick Vautrin, si naša družba ne more privoščiti, da preprosto ignorira izzive sodobnega časa. Kot kaže večina mednarodnih poročil o okoljskih vprašanjih, je strošek neukrepanja mnogo višji od stroškov za preventivne ukrepe. Prelaganje reševanja okoljskih problemov na bodoče generacije torej predstavlja zgolj zaostritev stroškov za zmanjšanje škode, kar močno ovira bodočo rast in blaginjo. Za rešitev iz krize, ki jo je povzročila naša iz preteklosti podedovana miselna shema, enaki vzorci ne bodo zadoščali. Prisiljeni smo v inovacije, toda ne v kakršne koli, kot je bilo to pogosto v navadi so sedaj. Inovacije današnjega dne morajo biti adut za trajnostni razvoj.

Alpski teden v iskanju nove inovacijske strategije
V tem kontekstu je Alpski teden številnim zbranim; lokalnim politikom, predstavnikom društev, upraviteljem zavarovanih območij, znanstvenikom, ljubiteljem gorskih športov, strokovnjakom z različnih področij, nudil priložnost za skupno obravnavanje tematike inovacij v Alpah. Za nekatere udeležence razprava morda ni bila povsem običajna, saj ni bila osredotočena na zaščito določenih območij in rastlinskih ter živalskih vrst. Združeni akterji trajnostnega razvoja so se dodatno posvetili kompleksni družbeni analizi sedanjih kriz, ki se tičejo tudi Alp, v želji, da bi oblikovali politične predloge, da bi delovali kot delavnica za družbeno in filozofsko razmišljanje. V tej smeri so soorganizatorji pozvali udeležence, da razmišljajo o Alpah po eni strani kot o vsebini inovacij - vnašati inovacije ZNOTRAJ Alp - po drugi strani pa so z vidika trajnostnega razvoja Alpe obravnavali kot predmet za celovito inovacijo - inovacija ALP. Na tej podlagi so prisotna društva in institucije iskala skupno definicijo za inovacije, ki bi ustrezale trajnostnemu razvoju. Upoštevale so sedanje stanje razvoja v Alpah ter razpravljale o odgovorih, ki so vse bolj potrebni. Med diskusijo se je jasno izkazalo, da lokalna in enosektorska vizija ne zadoščata za reševanje problemov, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti.

Inovacije jutrišnjega dne - prekimo z "ustvarjalno" destrukcijo Alp
Referent Jean Corneloup je z udeleženci začeli kronološko potovanje preko različnih družb in njihovih pristopov do inovacij. Od tradicionalne družbe, ki je dajala večji poudarek prenosu tradicij kot novostim, smo prešli v sodobno družbo, ki jo označuje tehnološki napredek, organizacija ter socialni pogoji dela in življenja. Postindustrijska družba ali celo post- in hiper-moderna družba, nastala v letih 1970-1980, je prinesla credo o totalni in stalni inovaciji, da bi spodbudila in obenem odgovorila na individualna pričakovanja družbe v stalnem gibanju. Potrošniška družba - podedovana po prej opisani sodobni fazi - mora stalno nuditi novosti, da ohranja potrošniško dinamiko in vzpostavljen gospodarski sistem. Tehnološke inovacije ter marketing so do sedaj veljale za steber gospodarske rasti.
Gledano s tega zornega kota, inovacija naši družbi in okolju ni prinesla le dobrega. Do danes je, tudi na območju Alp, preveč inovacij povzročilo probleme za bodoče generacije: tekma v oboroževanju, nekatera tehnološka odkritja, industrijski razvoj, osebni avtomobili, težka turistična industrija v Alpah itd. S primerom Velikonočnih otokov je Wolfgang Zängl pokazal, kako lahko inovacije - v tem primeru spodbujene s kulturo in religijo - prebivalstvo privedejo do samouničenja. Danes človeštvo živi kot zaprto na velikem Velikonočnem otoku, planetu Zemlja, v imenu gospodarstva spodbuja proces na podlagi inovacij, ki je glede preživetja videti vse bolj nepovraten.

Po vseh inovacijah v prid kratkoročnega osebnega blagostanja se mora naša družba naučiti ustvarjati inovacije za kolektivno preživetje in za zdravje našega planeta. Ključ je morda v prihajajoči družbi, ki jo je Jean Corneloup poimenoval "transmoderna". Le-ta se že sooča z globalno gospodarsko in okoljsko krizo. Da bi jo rešila, mora najti nov razvojni model in ne zgolj reducirati koncepta inovacij na tehnologije ter marketinške metode, ki služijo kapitalističnemu gospodarstvu. Novi model, nastal na podlagi družbene in prostorske solidarnosti, ne sme dopustiti, da iz današnjih inovacij nastanejo problemi jutrišnjega dne.

Alpe, laboratorij za inovacije?
Primeri inovacij iz preteklosti in sedanjosti, ki smo jih obravnavali na Alpskem tednu, so razkrili, da ima alpska regija potencial, da postane pravi laboratorij za inovacije, usmerjene v trajnostni razvoj. Vendar pa so udeleženci opozorili, da je najprej potrebno odpraviti nekaj pomembnih zavor.
V Alpah so namreč inovacije pogosto predlagali brez upoštevanja konteksta, v katerem bodo le-te delovale. Po drugi strani pa pomanjkanje demokratične kulture, koncentracija moči v predvsem konservativnih krogih in vse povsod prisotni močni zasebni interesi otežujejo preživetje novim, pogosto alternativnim idejam.
Bistvenega pomena je torej prenova metod za družbeno in politično akcijo, prenova odnosov z družbo in znotraj nje, investiranje v kakovostne procese odločanja ob spoštovanju različnosti. Žal beg možganov in mladine v mestna središča zastavlja vprašanje prihodnje sposobnosti alpskih perifernih regij za inovacije. Omenjenim lokalnim oviram se pridružujejo tudi okvirni pogoji (finančne spodbude, zakonski ukrepi, javna oskrba, tehnološka in politična podpora,…), ki trajnostnega razvoja zaenkrat še ne obravnavajo dovolj zadovoljivo kot obveznega standarda in ga iz tega razloga tudi ne podpirajo dovolj načrtno.

Odgovori na izzive, s katerimi se dandanes sooča alpski svet, že obstajajo, potrebno jih je le bolje spoznati, okrepiti in prenesti naprej. Prav to je bil cilj organizatorjev Alpskega tedna, ki spodbujajo primere dobre prakse. Nekateri so skupaj z idejami o trajnostnih inovacijah, predstavljeni tudi v pričujočem CIPRA Infu.
shranjeno pod: Spodbujevalni ukrepi