Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Skrivnost uspeha trajnostnih inovacij

22.09.2008 / Wolfgang Pfefferkorn
Rdeča nit tretjega vsebinskega sklopa Alpskega tedna 2008 so bile naslednje aktualne teme in vprašanja: Kateri mehanizmi so značilni za inovacijske procese, kakšne so možnosti za njihovo uporabo ter s katerimi izzivi se morajo inovacijski procesi spopadati.
Image caption:
Številni uspešni projekti in iniciative dokazujejo, da so osnovni motor ljudje. Ljudje, ki so odprti, uèeèi in ki so spoznali, da se stvari lahko lotijo tudi drugaèe, kot je bilo to v navadi do sedaj. Franz Killmeyer / Zeitenspiegel
Tako na občinski kot na državni ravni, bodisi na kmetijskem ali gospodarskem področju ali pa na področju biotske raznovrstnosti, povsod obstajajo primeri dobre prakse uvajanja novosti. Iz njih lahko razberemo, kateri so faktorji uspešnosti inovacij ter s katerimi izzivi so se le-te morale soočati.

Inovativni postavljajo smernice
Leta 2000 se je v dolini Achental, ki leži med Chiemskim jezerom na Bavarskem in pogorjem Kaisergebirge na Tirolskem, deset avstrijskih in nemških občin združilo v društvu Ekološki model Achental. Z izmenjavo mnenj in skupnim delovanjem na čezmejni ravni želijo trajno pripomoči k ohranjanju kakovosti življenjskega prostora. Trženje kmetijskih proizvodov in ciljni ukrepi za urejanje krajine so pripomogli, da se je utrdil položaj kmetijstva. Poleg tega približno polovica podjetij deluje v skladu z ekološkimi načeli.
Lokalno prebivalstvo je aktivno vključeno v razvoj regije, in sicer prek iniciativnih skupin ter projektov okoljskega izobraževanja.
Na področju biotske raznovrstnosti štiri organizacije; CIPRA, ALPARC, ISCAR in WWF, pripravljajo projekt, v okviru katerega bo vzpostavljeno ekološko povezovanje na celotnem območju Alp in tudi zunaj njega. Osrednji namen projekta, katerega izvajanje financira sklad MAVA, je trajno olajšati izmenjavo in selitve živali ter rastlin med zavarovanimi območji. Projektni partnerji tesno sodelujejo z alpskimi državami v okviru novo vzpostavljene Platforme Alpske konvencije za ekološko povezanost.
V zadnjem času se v gospodarstvu pojavljajo alpski podjetniški inkubatorji, ki spodbujajo trajnostno naravnana podjetja. Na območju Grenobla tako sistematično spodbujajo ustanavljanje in začetno fazo delovanja novih podjetij v okviru pobud GRAIN - Grenoble Alps Incubation in PETALE. Medtem ko GRAIN podpira mlada podjetja pri izdelavi strategij trženja ipd., pobuda PETALE zagotavlja podporo pri iskanju partnerjev za sodelovanje in možnosti financiranja.

Ljudje in njihovo vključevanje kot dejavnika uspešnosti
Kaj nam zgoraj omenjeni primeri povedo o inovacijah v Alpah ter kaj se lahko iz njih naučimo?
Claudia Irlacher, direktorica združenja Ekološki model Achental, je prepričana, da je v ospredju uspešnosti neke inovacije vidik vključevanja: s sodelovanjem prebivalstva pri regionalnem razvojnem procesu je mogoče po eni strani pritegniti in uporabiti raznoliko znanje ljudi, po drugi strani pa povečati zaupanje ter občutek regionalne pripadnosti.
Inovacija zahteva "družbeno povezanost", ki se ustvari preko različnih prireditev, praznovanj, tržnic. Ljudje morajo začutiti, da trajnostni razvoj ni nikakršen program odpovedovanja, ki bi bil z dvignjenim prstom zaukazan od zgoraj. Dokazati jim je potrebno, da je lahko celo zabaven.
Poleg ozaveščanja ljudi o široko zastavljenih, povezujočih akcijah je treba pozornost posvetiti tudi posamezniku, denimo v okviru individualnega svetovanja kmečkim gospodarstvom.

Organizacija in sodelovanje kot pika na i
Þe želimo nekaj spremeniti ali uresničiti novo idejo, potrebujemo zaveznike, zanesljive partnerje. Osnovni pogoj, da bo sodelovanje uspešno, je medsebojno zaupanje.
V dolini Achental so spoznali, da imajo velik pomen pri uveljavljanju inovacij skupine strokovnjakov, ki organizirajo sodelovanje, ga obogatijo, in spremljajo proces medsebojnega upoštevanja. Gre za zahtevno nalogo, za katero je treba imeti izostren čut in katere pomen se pogosto podcenjuje.
Uveljavilo se je spoznanje, da ni nujno, da vsakdo naredi vse. Þe občine sodelujejo, si lahko naloge razdelijo, privarčujejo pri stroških in koristijo ena drugi. Zaupanje, ki se ustvari z uspešnim sodelovanjem, je dragocena osnova za nadaljnje sodelovanje.
Dobra organizacija je torej ključna za uspešne inovacijske procese, in to ne zgolj v Alpah. Žal še vedno primanjkuje predvsem človeških virov, potrebnih za izvajanje organizacijskih nalog v okviru projektov (projektni in procesni management), primanjkljaj pa je čutiti tudi pri institucijah (npr. premalo proračunskih sredstev za posredniške organizacije). Na omenjenih področjih bi bilo potrebno hitro in učinkovito ukrepati.

Ko ovire postanejo izzivi
Inovacije se po pravilu že v začetni fazi soočajo z določenimi ovirami. Pogosto primanjkuje možnosti in spodbud za svobodno mišljenje, saj je le-to lahko v nasprotju s prevladujočimi trendi. V precej delu alpskega sveta ta osnovni pogoj za inovacije ni izpolnjen. Vodilni misleci imajo pogosto težave, saj preroki v lastni domovini nič ne veljajo. Druga ovira so lahko celo previsoke državne finančne spodbude. Ljudem zagotovijo preživetje, posledica takega ravnanja pa je, da le-ti več ne poskušajo aktivno iskati rešitev za svoje težave in probleme.
Na uspešnost inovacij vpliva tudi (ne)uspešnost sodelovanja med mesti in podeželjem. Tako kot drugod po svetu si tudi v Alpah ljudje in nosilci gospodarskega razvoja za kraj svojega prebivališča raje izberejo mesta in aglomeracije. V svojem prispevku sta Slavka Župan in Yves Michel opozorila na vedno večji prepad, ki nastaja med alpskimi mesti in podeželjem. Izzivi so resni, nanašajo se predvsem odseljevanje prebivalstva in beg možganov, regionalno trženje, storitve splošnega interesa, izrabo prostega časa ter promet dnevnih migrantov itd.

Velik - a ne odločilen - pomen politike
V Alpah obstajajo številni politični okvirni pogoji, pa naj bo to na lokalni, regionalni, državni ali mednarodni ravni. Axel Bors­dorf meni, da je politika odgovorna in dolžna okvirne pogoje oblikovati tako, da bo mogoče spremembe kar najuspešneje obvladati.
Pri vzpostavljanju ekoloških omrežij je le-to osnovnega pomena. Ekološki kontinuum v Alpah bo možno vzpostaviti samo z ustreznimi vsebinskimi in metodološkimi podlagami, istočasno pa morajo obstoječi instrumenti in usmeritve v prostorskem načrtovanju ter urejanju krajine sprejeti ideje ekološkega kontinuuma in jih tudi izvajati v praksi. Možnosti za to je dovolj, kar dokazujejo Natura2000, Evropska konvencija o krajini, Konvencija o biotski raznovrstnosti ter Alpska in Karpatska konvencija.
Drug primer političnega načrtovanja je program INTERREG za območje Alp v okviru pobude EU. Namenjen je čezmejno zasnovanim projektom, ki se odzovejo na določeno potrebo, so usmerjeni v končni rezultat in izvedbo ter pritegnejo gospodarske deležnike. Samo upamo lahko, da zaradi osebnih interesov različnih projektnih partnerjev in birokratskih zahtev programa inovacije ne bodo postale njihova žrtev.
shranjeno pod: Spodbujevalni ukrepi