Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpe – vzorčna regija za varstvo podnebja?

Bergwald

Kljub temu, da so gozdovi pomembno skladišèe CO2 ter vir obnovljivih virov energije, se Alpe potrebi po zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ne morejo izogniti. © Rainer Kwiotek/Zeitenspiegel

Podnebne spremembe so še posebej hudo prizadele alpsko regijo, čeprav so glavni povzročitelji zunaj tega življenjskega prostora. Ali to pomeni, da Alpe ne morejo ničesar prispevati k varstvu podnebja? Ali je na tem območju mogoče oblikovati zgledne rešitve, ki jih bodo uporabne tudi za druge? Francesco Pastorelli iz CIPRE Italije je v uvodnem predavanju predstavil bilanco CO2 za alpsko območje, ki je bila hkrati osrednja tema letošnje strokovne konference CIPRE.
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) se je že pred leti začela ukvarjati z energijsko problematiko, v zadnjem času pa tudi s podnebnimi spremembami in posledicami, ki jih te imajo za tako občutljiv prostor, kot so Alpe. Že dolgo je znano, da podnebne spremembe povzročamo tudi ljudje – tako so zlasti emisije toplogrednih plinov posledica izgorevanja fosilnih (in drugih) goriv. Po drugi strani je tudi res, da so procesi, ki potekajo zunaj Alp, tisti, zaradi katerih je mogoče podnebne spremembe v Alpah opaziti in občutiti. Samo drastično zmanjšanje emisij na območju Alp seveda ne bo pripomoglo k temu, da bi lahko obvladali ta problem globalnih razsežnosti, vendar pa tudi Alpe niso brez vsake krivde. Podatki, predstavljeni v nadaljevanju, bodo pokazali, da lahko Alpe zaradi velike površine gozdnih zemljišč in obnovljivih virov energije, s katerimi razpolagajo, igrajo pozitivno vlogo tako pri varstvu podnebja kot pri varčevanju z njo.

S trditvami podprte ocene, povprecne vrednosti in vrednotenja
Podatke o porabi in proizvodnji energije iz obnovljivih virov na alpskem obmocju je težko zbrati in razcleniti, zato je bilo treba najprej pripraviti približno oceno stanja, na podlagi cesar so se ugotavljale vrednosti, ki veljajo izkljucno za obmocje Alp. Pogosto podatki niso bili enotni in pri nekaterih virih so se med seboj celo razhajali. CIPRA Italija se ni želela omejiti samo na te podatke in je posebej za uvodno predavanje na konferenci izdelala bilanco CO2 za Alpe.
Cilj raziskave je bil torej prikazati pomanjkljivosti in prednosti na podrocju obnovljivih virov energije, porabe energije in energijske ucinkovitosti. Pri tem so referencni okvir predstavljali cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki jih za podnebju škodljive emisije toplogrednih plinov predpisujeta Kjotski protokol in v zadnjem casu koncno tudi Evropska unija.
Najvecja težava pricujoce uvodne študije je povezana z dejstvom, da je obmocje Alp porazdeljeno med številne države, tj. Avstrijo, Francijo, Italijo, Nemcijo, Slovenijo in Švico (Lihtenštajn in Monako zaradi majhne površine in premajhnega števila podatkov nista bila upoštevana). Te države se notranje delijo na regije, kantone in dežele, ki le deloma ležijo na obmocju Alp, podatki o porabi in proizvodnji energije pa so na razpolago samo na regionalni ravni, v nekaterih primerih celo samo na nacionalni ravni. Zaradi tega je bilo treba uporabiti približne ocene, povprecne vrednosti in vrednotenja. V tem primeru so bili doseženi rezultati podprti s trditvami, ki naj bi se po možnosti cim bolj približale realnemu stanju.

Poraba energije v alpskih državah v celoti ter zgolj na obmocju Alp
Z ozirom na uradne podatke o prebivalstvu in letni porabi energije v omenjenih šestih državah je izracun pokazal, da se povprecna poraba na osebo na leto giblje med tremi tonami ekvivalenta nafte (toe) v Sloveniji do 4,3 ton ekvivalenta nafte v Franciji.
Za izracun porabe energije na obmocju Alp je bila postavljena teza, da se v alpskih državah letna poraba energije na prebivalca med prebivalci, ki živijo na obmocju Alp, in prebivalci zunaj Alp ne razlikuje, torej je enaka za celotno prebivalstvo. Izracun na podlagi stalnega prebivalstva v Alpah, ki se sklada z meritvijo, kot jo opredeljuje Alpska konvencija, je pokazal, da je poraba energije na celotnem obmocju Alp 53 mio. ton ekvivalenta nafte.
Na primeru alpskega prostora v Italiji je mogoce videti, kolikšen je delež razlicnih nosilcev energije v strukturi celotne porabe, zlasti pa to, kako majhen je še vedno delež obnovljivih virov energije.

Proizvodnja elektricne energije iz obnovljivih virov
Koliko energije se na obmocju Alp proizvede iz obnovljivih virov energije? Sonce, lesna biomasa, lesna biomasa, veter, predvsem pa voda so obnovljivi viri energije, ki se v Alpah uporabljajo za proizvodnjo elektricne energije. Za posamezne države obstajajo v zvezi s tem zanesljivi in enotni podatki, vendar pa se je izkazalo, da kolicine energije, ki je v Alpah proizvedena iz obnovljivih virov, ni tako preprosto oceniti. Pri tem je bila upoštevana le proizvodnja elektricne energije, medtem ko proizvodnja toplote ni bila upoštevana, ker je kvantifikacija podatkov težavna, celo nemogoca, ce le pomislimo na uporabo peci na drva v zasebnih gospodinjstvih. Za proizvodnjo elektricne energije iz obnovljivih virov v alpskih državah veljata dva znacilna vidika: dalec najpomembnejši je delež vodne energije, vzrok za to so bogate zaloge vodnih virov in strm vodni padec. Proizvodnje elektricne energije z izkorišcanjem energije vetra in geotermalnih virov skorajda ni, se pa zato pojavlja v ravninskih predelih Nemcije ter v Toskani v Italiji.
Izhajajoc iz tez, ki temeljijo na razlicnih podatkih (podatki na regionalni ravni za Italijo in Francijo, podatki na deželni ravni za Bavarsko, podatki na nacionalni ravni za Avstrijo, Švico in Slovenijo), je bilo mogoce napraviti oceno, po kateri na obmocju Alp letna proizvodnja elektricne energije iz obnovljivih virov znaša okoli 100.000 GWh.

Bilanca CO2 za Alpe
Bilanca CO2 za obmocje Alp naj bi pokazala, kateri elementi povzrocajo emisije CO2 in v kolikšni meri te vplivajo na bilanco. Ce Alpe obravnavamo kot »zaprt sistem«, je treba upoštevati naslednje dejavnike: najprej so tu emisije CO2, ki so posledica porabe energije (poraba elektricne energije, toplote, za promet, za industrijo itd.), nato tudi emisije CO2, katerih prihranek je posledica rabe energije brez emisij in iz nefosilnih, obnovljivih virov energije, in nazadnje še kolicina emisij CO2, ki jo gozd absorbira v casu rasti in jo s tem »nevtralizira«.
Zaradi vecje absorpcije CO2 gozdovi na splošno izkazujejo pozitivno bilanco (fotosinteza) v razmerju do emisij (dihanje) in tudi zaradi vseh aktivnosti tega kompleksnega ekosistema. V resnici pa gozdovi emisij CO2 ne nevtralizirajo, temvec jih »skladišcijo«. Od teh emisije CO2 se del zaradi razpadanja organskih snovi vrne v ozracje, preostali del se odloži v tla. Poleg tega k skladišcenju emisij CO2 ne prispevajo le gozdovi, temvec tudi trajni travniki, ki pa jih študija ne upošteva. Vsekakor se za namene bilance v obdobju enega leta za alpski sistem domneva, da je CO2 »odvzet« ozracju v celoti.
Pri izracunu tako »nevtralizirane« kolicine emisij CO2 je treba izhajati iz dejstva, da gozdovi pokrivajo 43?% površine alpskega obmocja, kar znaša okoli 8,2 mio. ha. Iz te vrednosti lahko s pomocjo koeficienta, ki ga je v okviru študije o piemontskih gozdovih izdelal Inštitut za lesne rastline in okolje (IPLA), izracunamo kolicino CO2, ki jo obravnavani alpski gozdovi absorbirajo in uskladišcijo v letu dni: ta znaša 59,4 mio. ton.
Izpusti CO2 v ozracje so neposredno povezani s porabo energije in znašajo 117 mio. t, medtem ko kolicina emisij CO2, ki se ji izognemo z rabo obnovljivih virov energije, znaša 18,9 mio. ton.
Zadnje ugotovitve temeljijo na predpostavki, da se vsa energija iz obnovljivih virov, ki je proizvedena v raziskovanem »zaprtem sistemu«, porabi tudi v Alpah. Dejansko se to ne zgodi, saj se vecina proizvedene energije (vodna energija) izvozi, medtem ko se ogromne kolicine fosilnih virov energije uvozijo. Vsekakor je za namene emisijske bilance prispevek Alp v sorazmerju z energijo iz obnovljivih virov, ki jo te proizvedejo.
Gledano v celoti so Alpe kljub kolicini emisij CO2, ki jih absorbirajo gozdovi, in kljub proizvodnji energije iz obnovljivih energetskih virov še dalec od izpolnjenega cilja popolnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Izkoristimo možnosti varcevanja z energijo že danes!
Uvodni referat na letni konferenci CIPRE v Sant Vincentu je po eni strani prikazal številcne rezultate, vkljucno s postopkom, ki je bil uporabljen, poleg tega pa poudaril štiri parametre, od katerih je odvisna celotna bilanca: celotna poraba energije, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, in zemeljsko površje, ki prispeva k skladišcenju CO2, ter razmerje med temi vrednostmi.
Ocitno je, da se gozdna površina kratkorocno ne bo obcutno spremenila, ceprav se je, denimo, gozdna površina v Piemontu v zadnjih dvajsetih letih povecala za 12%. Zato lahko njen prispevek v tem procesu obravnavamo kot konstanten. Ravno tako je ocitno, da imata druga dva parametra, tj. poraba energije in energija iz obnovljivih virov, popolnoma razlicne vrednosti. Nemogoce je proizvodnjo energije iz obnovljivih virov povecati do take mere, da bi se izravnala s porabo.
Da pa bi se lahko lotili problema podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, je treba istocasno zaceti pri obeh parametrih, ceprav mora biti seveda glavni cilj manjša poraba. Iz tega so se za strokovnjake, ki so se udeležili konference, odprla naslednja vprašanja:
–Katere razvojne možnosti obstajajo pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov v Alpah in katere gospodarske, ekološke in tehnološke omejitve zavirajo nadaljnji razvoj obnovljiv virov energije?
–Katere ukrepe za zmanjšanje porabe energije in izboljšanje energijske ucinkovitosti je potrebno sprejeti?

CIPRA je prepricana, da je treba uporabiti vse možnosti varcevanja z energijo in hkrati zmanjšati njeno porabo. Preostalo potrebo po energiji bi morali pokrivati le z rabo obnovljivih virov energije. Samo tako bo mogoce zmanjšati emisije ter omiliti pretece nevarnosti v alpski regiji, ki jih povzrocajo podnebne spremembe.
shranjeno pod:
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter