Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Od zapostavljenosti do tržne uspešnosti: napredek javnega interesa - Trajnostni razvoj v Alpah - zasluga socialnega in solidarnostnega gospodarstva

Terciarni sektor postavlja v ospredje èloveka: danes, ko živimo hitro, je stalno izobraževanje življenjskega pomena. Iz tega naèela izhajajo zadruga Oxalis, ki za svoje èlane prireja izobraževalne teèaje. Dokaz, da je družabnost še vedno pomembna, je družba za mizo v kraju Bellecombena na fotografiji. © Oxalis

Razen t.i. klasičnega gospodarstva se vedno bolj uveljavlja gospodarstvo, ki temelji na načelih socialne pravičnosti in solidarnosti: razpolaga z veliko inovacijsko močjo in ustvarja blaginjo tudi za razvojno zapostavljena območja in tamkajšnje prebivalce. Tako gospodarstvo postavlja v ospredje socialno rentabilnost in na podlagi sprejetih vrednot in svoje lokalne pripadnosti skupaj s prebivalci skrbi za trajnostni razvoj domačega kraja - pa naj si bo to v Alpah ali drugod po Evropi.
Deljenje avtomobila (car sharing) za pot do delovnega mesta, organizacija okoljske prireditve v mestni četrti ali vasi, nakupovanje ekološko pridelane domače hrane, namestitev sončne naprave v stanovanju - vse to so načini uresničevanja trajnostnega razvoja v praksi. Pogosto se niti ne zavedamo, da tako sodelujemo tudi pri dejavnostih, ki so pravzaprav del posebne veje gospodarstva, tj. socialnega in solidarnostnega gospodarstva.

Tretji sektor: dolgo zapostavljeni dejavnik
Socialno in solidarnostno gospodarstvo ne sodi v javno, prav tako ne v zasebno gospodarstvo. Predstavljajo ga v glavnem skupni projekti in lokalne pobude, ki jih uresničuje lokalno prebivalstvo. Akcije varovanja naravnih območij, uvajanje inovativnih načinov prevoza, lokalne mreže za prodajo doma pridelane hrane in stanovanjske skupnosti - take in še druge so ideje za trajnostni razvoj, ki se pogosto uresničujejo v okviru socialnega in solidarnostnega gospodarstva.
Omenjena gospodarska veja se označuje tudi kot tretji ali neprofitni sektor. Zanjo so značilne človekove dejavnosti, pri katerih svoj pečat puščajo solidarnost, odgovornost, upoštevanje demokratičnih načel, razvoj kot tudi spodbujanje individualnega in kolektivnega. Podatke o tem sektorju še težko primerjamo na čezmejni ravni, vendar pa je iz njih mogoče razbrati, kako pomemben je sektor pri ustanavljanju novih podjetij in ustvarjanju novih delovnih mest. V Franciji je v tej panogi že 10 % vseh delovnih mest. V Italiji izvaja 6200 socialnih skupnosti individualne storitve in zaposluje ljudi, ki jih je trg dela izključil. Od njihove ustanovitve v osemdesetih letih je število zaposlenih doseglo 200.000, delež žensk znaša 70 %. V Nemčiji in Avstriji je na področju sosedske pomoči zaposlenih 2,6 mio. ljudi, 70.000 pobud obravnava teme s področja zdravstva in socialnih zadev.
V Evropi izhaja socialno gospodarstvo iz zgodovine 19. stoletja. Uveljavilo se je na različnih področjih, kot so zavarovalništvo, bančništvo, stanovanjska gradnja in kmetijstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura, zaposlovanje in sosedska pomoč, v novejšem času se pojavljajo še okoljski problemi, mednarodna solidarnost oz. pravična trgovina - vse pod skupnim imenovalcem trajnostnega razvoja, pri čemer gre že od nekdaj za združevanje socialnih, gospodarskih in okoljevarstvenih ciljev.
Razkorak med javnopravno in gospodarsko sfero se poleg tega vedno bolj zmanjšuje, saj uporabniki, ponudniki storitev in javne skupnosti sodelujejo kot partnerji pri projektih in ustvarjajo nove strukture.

Usmerjenost v vrednote pred prizadevanji za večji dobiček
Socialna podjetja mobilizirajo človeški kapital in finančne vire ter razvijajo dejavnosti okoli "socialnega objekta". Ravnajo se po vrednotah, ki presegajo zadovoljevanje interesov posameznikov. Tudi iz izbire pravnega statusa, npr. socialno združenje, nevladna organizacija, zadruga ali posebne družbene skupine, je razvidno, da so v središču dejavnosti družbene vrednote. Cilj takih podjetij ni pridobivanje največjega možnega dobička, presežek dohodka pa se večinoma reinvestira.
V praksi se usmerjenost k vrednotam uveljavlja na povsem različne načine. Tako podjetje upošteva družbene vrednote, če zaposluje osebe, ki so na trgu dela težko zaposljive, ko spodbuja usposabljanje znotraj podjetja, pa tudi ko daje prednost dobaviteljem, ki pri proizvodnji uporabljajo okolju prijazne metode in se ukvarjajo s pravično trgovino. Ravno tako se v to kategorijo uvrščajo podjetja, ki določene naloge prenesejo na socialne inštitucije, npr. ko odpravo pošte prepustijo različnim integracijskim skupnostim.

Povezanost s krajem ima daljnosežne posledice
V Evropi je umikanje države blaginje povzročilo prerazporeditev javnih storitev in nastanek novih potreb na lokalni ravni: na eni strani na področju zaposlovanja, na drugi strani na področju vsakodnevnih storitev, kot so pomoč v gospodinjstvu ali varstvo otrok. Tukaj nastopi socialno gospodarstvo. Posledično se pojavijo dodatne storitve, ki so povezane z izboljšanjem življenjskega okolja - stanovanja, javni lokalni promet, krajevna trgovina, oskrba z energijo, turizem, varstvo kulturnih dobrin in okolja. Posledica je več možnosti za zaposlovanje in več poklicev na teh področjih. Tovrstni lokalni razvojni trendi pospešujejo splošno rast neprofitnega gospodarskega sektorja.
Navedimo primer: arhitekti in gradbeniki, ki so se združili v zadrugi Caracol, so pripravili projekt, ki med seboj povezuje socialne in ekološke cilje: pri obnavljanju stavb in novogradnjah uporabljajo les in ilovico, ki sta značilna materiala stavbne dediščine v regiji Grenoble. Ponovno so k življenju obudili star način gradnje in hkrati začeli razvijati nove. Na ta način zadovoljujejo naraščajoče povpraševanje prebivalcev po ekoloških hišah. Da bi svoje izkušnje lahko posredovali čim širšemu krogu ljudi, organizirajo tudi tečaje o uporabi teh materialov in vrstah samograditeljstva.
Kaj ponazarja ta primer? Da lahko kraj s svojimi prebivalci in mrežami probleme pogosto najbolje rešuje sam, s svojimi lastnimi naravnimi, človeškimi ali tehničnimi viri.
Za socialno gospodarstvo je značilno, da se razvija pretežno na območjih, kjer je tradicionalno gospodarstvo v težavah - v velikih mestih, na izrazito podeželskih območjih, tudi stanovanjskih območjih. Pogosto je spremljevalni pojav visoke brezposelnosti ali pa je povezano z določenimi kategorijami, na primer s starejšimi. V Franciji, denimo, ima socialno gospodarstvo pomembno vlogo v regijah z razvitim letnim turizmom kot tudi v zimskih turističnih krajih.

Med javnim sektorjem in zasebnim gospodarstvom in skupaj z njima
Socialno in solidarnostno gospodarstvo je treba pojmovati kot izravnalni dejavnik med splošnim interesom javnega sektorja in zasebnim interesom gospodarstva. Njune dejavnosti se pogosto začenjajo tam, kjer država in gospodarstvo pri reševanju določenih socialnih in strukturnih problemov naletita na njihove meje.
Socialna in solidarnostna gospodarska dejavnost mora izpolnjevati zahteve javnega interesa kot tudi zahteve zasebnega gospodarstva. Po eni strani si mora finančno neodvisnost zagotoviti s prodajo svojih storitev, po drugi pa mora izkoristiti javna sredstva, ki jih lahko dobi le v primeru, ko lahko zanje dokaže, da imajo socialno korist.

Taksi, gore in uradi - za vse
Prebivalci zgornjeavstrijske podeželskeregije se lahko za uvedbo skupne taksi službe, njihove "mobilne vasi", zahvalijo prostovoljskemu delu. To storitev so sprva lahko uporabljala le gospodinjstva, ki so sodelovala pri projektu, s pridobitvijo javnih sredstev pa se je krog uporabnikov razširil. Trajen obstoj službe seveda s tem nikakor ni zajamčen, saj lahko dežela še vedno prekliče obstoj javnega interesa in družbene koristi take storitve, kar na žalost v naši družbi še vedno ni nekaj povsem samoumevnEga.
Deležniki v turizmu v francoskem departmaju Visoke Alpe so spoznali, da je treba turistično ponudbo regije oglaševati učinkoviteje in prodorneje. Iz tega razloga so se politiki, predstavniki različnih služb in uradov ter turističnega sektorja, ki si sicer med seboj pogosto konkurirajo, odločili, da se bodo med seboj povezali v neprofitno zadrugo. Rezultat povezovanja je postavitev spletne strani in vzpostavitev centralnega rezervacijskega sistema, ki obsega celotno ponudbo nočitev in drugih dogodkov nacelotnem območju te gorske regije, kjer turizem predstavlja kar 90 % vsega dogajanja. Na pobudo departmaja, ki je prispeval 20 % kapitala zadruge, in v sodelovanju s francoskim združenjem invalidov (APF) je začela pod imenom "Gora za vsakogar" delovati še posebna služba, namenjena turistom invalidom. Z uvajanjem večje raznovrstnosti se turistična ponudba usmerja v posebne ciljne skupine.

Koristne mreže
Socialno in solidarnostno gospodarstvo deluje v mrežnih povezavah, kar učinkuje spodbudno, zlasti na lokalne organe, regionalne in državne krovne organizacije, organizacije za pomoč, dobrodelne sklade in študijska središča. Temelj tovrstnega skupnega delovanja tvorijo osebni stiki in zaupanje, skupna uporaba informacij ter - s posebno motivacijsko močjo - znanje in zavzetost. Uspešnost dejavnosti, ki jih izvaja mreža, ni odvisna toliko od števila članov ali njihovega gospodarskega vpliva kot od njihove sposobnosti, da stvari "premaknejo naprej". Poleg tega je pomembno, da delo poteka na čezmejni ravni in da se pri tem razvija strokovno znanje.
S svojimi transnacionalnimi organi in mrežami je prav organizacijska oblika CIPRE še zlasti primerna za "njen teren", torej za Alpe. CIPRA sodeluje z različnimi mrežami in zanje tudi dela, kot to kažeta Povezanost v Alpah ali NENA. Ker želi med svoje dejavnosti vključiti tudi gospodarstvo, se je CIPRA lotila ustanavljanja podjetniške mreže. Prizadevanja CIPRE temeljijo na IK-tehnologiji, kar zahteva skupno akcijo na mednarodni ravni. CIPRA skrbi tudi za to, da se med seboj povezujejo pobude iz različnih okolij in različna znanja, kar pripomore k učinkovitejšemu delovanju in izmenjavi izkušenj, ki je dragocena za vse udeležence.
S strukturiranostjo do večje prepoznavnosti, vplivne moči in priznanja
Nosilni steber tretjega sektorja je torej aktivna udeležba prebivalstva v procesu oblikovanja projektov regionalnega razvoja. V lokalni demokraciji sicer obstajajo možnosti glasovanja, da pa bi ta sektor lahko vplival na politične odločitve, potrebuje več struktur, ki bodo učinkovitejše. Þe naj bi pobude državljanov resnično prispevale k demokratizaciji gospodarstva, morajo prodreti v nove javne prostore tako na evropski kot mednarodni ravni. To bi različnim gibanjem - med njimi tudi socialnemu in solidarnostnemu gospodarstvu - pripomoglo k večji prepoznavnosti. S tem ko ta postanejo znana široki mednarodni javnosti, postanejo lahko zgled in spodbuda podobnim prizadevanjem v drugih državah, kjer se morda borijo z ovirami. Profesionalen in samozavesten nastop je predpogoj, da socialna angažiranost ne bo več le domena naivnega dobrotništva, ampak bo prepoznana in resno upoštevana kot pomemben gospodarski dejavnik. Z jasno oblikovanimi strukturami ter merljivimi in vidnimi uspehi pri socialno ekonomskih inovacijah, ki bodo prispevale k trajnostnemu razvoju, bodo organizacije tretjega sektorja dobile enako legitimnost kot vlade in podjetja v tradicionalnem gospodarstvu. Tako bo socialno in solidarnostno gospodarstvo vendarle tudi uradno postavljeno na mesto, ki mu že dolgopripada.

--------------------------------------------------------------------------------------------

Živeti in delati drugače
V gorskem okolju savojskega podeželja se je društvo Oxalis leta 1987 začelo ukvarjati z okoljsko vzgojo, organiziranjem kulturnega življenja, ekološko gradnjo in živinorejo, pa tudi s takimi dejavnostmi, kot je jahanje oslov. Kasneje se je iz društva razvila proizvodna zadruga, kar je bila tudi primernejša oblika za raznovrstne dejavnosti, ki jih je zadruga izvajala na različnih področjih, npr. v kmetijstvu, turizmu, poklicnem izobraževanju, obrti in kulturi. Danes je Oxalis t.i. zaposlitvena zadruga, pri čemer se njen osrednji cilj ni spremenil in se še vedno glasi: Živeti in delati drugače.
Zadruga ustvarja podlage za zaposlitev, ki bi bila sicer v tej regiji težko uresničljiva. Þlani imajo skupno knjigovodstvo in upravljanje, investicije v tehnologijo in kadre financira zadruga. Vsi člani so stalno zaposleni, zato je tveganje majhno. Posamezni poklici so med seboj neodvisni, trenutno jih je okoli 50 - med njimi so tudi kamnoseki, slaščičarji, glasbeniki, krajinski arhitekti, psihoanalitiki in strokovnjaki za trajnostni razvoj... Vsi, ki se želijo včlaniti, so dobrodošli in lahko tako izkoristijo obstoječi pravni status in finančno osnovo.
www.oxalis-scop.org/

SOL - socialna valuta, ki povečuje vrednost socialnega in solidarnostnega gospodarstva
V treh večjih francoskih mestih so se nedavno odločili za eksperimentirajo z lokalno socialno valuto, imenovano SOL. Ta naj bi spodbujala domačo trgovino in domače akterje. SOL izhaja iz vrednot medsebojne pomoči in solidarnosti ter socialne in ekološke koristnosti. Pobudniki projekta - zadruga Chèque Déjeuner, društvi vzajemnega zavarovanja MACIF in MAIF ter zadružna banka Crédit coopératif, so deležni tudi močne finančne podpore Evropske unije. Možnosti za uporabo socialne kreditne kartice morajo izdelati krajevni odbori. Kartico lahko potrošniki uporabljajo kot kartico zvestobe (Sol coopération), pri nakupu bioizdelkov in izdelkov pravične trgovine ali pa za plačilo storitev socialnih podjetij. S kartico si je mogoče knjižiti v dobro čas, ki ga je imetnik porabil za prostovoljne dejavnosti v okviru enega od projektov (Sol engagement), in si tako pridobiti dostop do drugih prostovoljnih storitev, ki jih ponujajo člani mreže. SOL se lahko uporablja tudi kot čekovna storitev (Sol affecté): podpira ga določeno podjetje, društvo vzajemne pomoči ali javni organ, točno določenim imetnikom pa omogoča, da koristijo vnaprej plačane storitve, ki jih ponujajo člani mreže. Občina lahko tako prejemnikom socialne pomoči omogoči, da kupujejo v socialni trgovini z živili, si sposodijo kolesa ali obiskujejo računalniški tečaj. Na podlagi izvršenega dobropisa se kartice SOL lahko uporabljajo tri ali šest mesecev, nato pa svojo vrednost izgubijo. Taka ureditev namreč preprečuje kopičenje kartic in omogoča njihovo hitro kroženje. Kartice SOL svoje vrednosti ne izgubijo popolnoma, saj se prenesejo na poseben račun, namenjen za financiranje družbeno koristnih projektov.
Transnacionalni projekt Eurosol združuje šest nacionalnih oz. regionalnih projektov EQUAL iz štirih evropskih držav: to so francoski SOL, portugalski S. Bras Solidario, dva italijanska projekta NuoviStiliDiVita in Nuove Officine ter dva španska projekta Tesis und Eres Sevilla.
www.eurosol.info
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter