Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Pot pod noge z društvom pohodnikov

Bressy

57–letni Ermanno Bressy živi v italijanski pokrajini Cuneo in vodi agencijo Agenform, ki se ukvarja z izobraževanjem in projekti na podroèju podeželskega gospodarstva. Je eden od ustanoviteljev, danes pa tudi vodja društva za spodbujanje pohodniškega turizma Compagnia del Buon Cammino, zlasti trekinga in zimskih pohodniških tur s krpljami. S svojim delovanjem je pomembno prispeval k ponovni oživitvi gospodarstva v manjših gorskih vaseh, ki so daleè stran od velikih turistiènih obmoèij. Deset let je bil tudi predsednik združenja gorskih obèin Valle Maira. © Compagnia del Buon Cammino

Peš po pohodniških poteh ali hoja s kripljami po zasneženi zimski pokrajini - spremljevalci iz društva Compagnia del Buon Cammino ponujajo doživljanje gorskega sveta vsem, ki izkazujejo spoštovanje do narave in kulture.
Društvo Compagnia del Buon Cammino je s svojim delovanjem povzročilo precejšnje spremembe v Piemontskih Alpah. Kako je društvo sploh nastalo?
Naše društvo je nastalo leta 1997. Do takrat je večina ljudi hojo v gore enačila z mukotrpnim početjem, pri katerem se moraš izmučiti, če se želiš povzpeti na vrh neke gore, seveda z obveznim nahrbtnikom, v katerem prenašaš najnujnejšo hrano, ne da bi od tega kaj imelo lokalno gospodarstvo. Pohodništvo je bilo - zlasti v tukajšnjih dolinah - nekaj za dnevne turiste. Mi pa smo začeli razmišljati, da je treba gore "doživeti", ne le prečiti. Prednost poskušamo dati manj znanim predelom in krajem s skromno infrastrukturo, kjer pa še živijo ljudje in gospodarske dejavnosti. In mi skrbimo za to, da imajo tamkajšnja mala podjetja, npr. gostilne, kmetije, ki oddajajo sobe, manjše trgovine, torej domača podjetja korist od izletov in pohodov, ki jih organiziramo. Zavedamo se, da za gospodarski razvoj ne zadostuje letni turizem v avgustu, zato poskušamo naše člane prepričati, da hodijo v gore v vseh letnih časih. Mi smo tudi bili tisti, ki smo uvedli pohodniške izlete s krpljami v krajih in letnih časih, v katerih nihče ni odhajal v gore.

Katere prihodnje perspektive vidite za gorski turizem?
Še vedno bodo, seveda z vedno večjimi problemi, obstajala velika zimskošportna središča, in vedno se bodo našli ljudje, ki bodo hoteli gore za vsako ceno spremeniti v zabaviščni park ali pa se bodo vozili v gore le zato, da bi tam zadovoljili svoje potrebe po zabavi in sprostitvi. Po drugi strani pa so ljudje vedno bolj ozaveščeni, saj obstajajo še druge vrednote, kot sta regionalna kultura in narava. Upam, da se bo med mestom in gorami razvilo novo razumevanje solidarnosti, pri katerem ne bo šlo za prevlado in izkoriščanje, pa tudi ne za miloščino in dobrodelnost.

Vaše društvo sicer ne izhaja iz ekološkega gibanja, je pa pogosto zbudilo pozornost s sprejemanjem ukrepov za varovanje krajine in okolja.
Poskušali smo spodbujati zavestno ravnanje s krajino in pri tem ljudem pokazati drug pogled na domačo regijo. Včasih se je bilo treba proti določenim zlorabam boriti v sodelovanju z okoljevarstveniki. Po zaslugi pohodnikov so bile k življenju obujene nekatere manjše obrti in nekateri manjši kraji lahko ponovno z nekoliko več optimizma zrejo v prihodnost. če pa je regija ogrožena zaradi napačnih odločitev lokalne politike, smo seveda mi prvi, ki se bomo tem odločitvam uprli in zato izvajali pritisk, pa čeprav bi to pomenilo, da bi morali kraj črtati iz našega seznama poti in dati prednost drugim krajem, ki si prizadevajo za uresničevanje politike trajnostnega razvoja.

Vaše ture ne vodijo pogosto v visokogorje ali divjino, temveč bolj na poseljena gorska območja. Zakaj?
V predelih srednjih nadmorskih višin, ki jih ljudje še poseljujejo, se lahko ukvarjajo s turizmom vse leto. Tam je treba izvajati konkretne turistične projekte, ne pa voditi množice turistov v visokogorje, kjer je okolje občutljivejše, kjer je težje vlagati v turistično infrastrukturo in predvsem kjer je turistična sezona zelo kratka. Podaljšanje sezone je bistvenega pomena za ohranitev gospodarstva v alpskih dolinah.

Kaj zahtevate od lokalnih turističnih podjetij?
Ne le kakovosti pri namestitvi in gostinskih storitvah, temveč tudi sposobnost ponuditi čustva in doživetja, torej vzpostaviti človeški in socialni odnos do pohodnika. Turist mora spoštovati gorski svet in njegove prebivalce, vendar pa podjetje ne sme gledati na turista le kot na nekoga, ki ga oskubiš do zadnjega dinarja. Sofinancirali smo vzpostavitev mreže gostišč, ki so pokazala veliko zavzetost tako v etičnem kot tudi praktičnem smislu, npr. s sestavo posebnega in cenovno ugodnega menija Buon Cammino. Žal je v naših dolinah koledar prireditev v marsikaterem kraju omejen na mesec avgust in nekaj dni okoli silvestra. Menim, da je to velika napaka. če želimo ponuditi program, ki bo zajel vse leto, je treba pripraviti novo zasnovo delovanja turističnih pisarn in društev. Ta namreč posredujejo informacije, morala pa bi goste animirati. Danes dobite dovolj informacij na internetu.

Kaj pa lokalni politiki? Ali menite, da izpolnjujejo svoje dolžnosti?
V zadnjih treh desetletjih so se odzvali na potrebe prebivalcev tako, da so zgradili ceste in vodovod. Danes so potrebe povsem drugačne: ljudje potrebujejo hiter dostop do interneta, kulturne in socialne dejavnosti. To bi bilo treba storiti zlasti za prebivalce, potem bi imeli tudi turisti kaj od tega. Na žalost pa so pri tem uspešni, vsaj v Piemontskih Alpah je tako, le maloštevilni lokalni politiki.

Kulturna krajina, ki jo je zaznamoval človek, je v nevarnosti...
Globoke spremembe je doživelo tudi hribovsko kmetijstvo. Mislim, da "sodoben duh podeželja" v gorah vendarle lahko ohranimo, vendar pa mora biti za to tudi lokalno prebivalstvo. Mislim, da bi morala politika na gorskih in hribovskih območjih spodbujati poselitev oziroma stalno prisotnost kmetov, ki lahko svoje izdelke predelujejo in prodajajo ter se tako vključujejo v gospodarski krogotok turizma. Namesto tega pa se spodbujajo dejavnosti, kot je planinsko pašništvo, ki ga danes predstavlja predvsem intenzivna raba gorskih pašnikov (le dva meseca v letu!), s čimer se ukvarjajo velika živinorejska podjetja v rav-ninskih predelih.

Vzporedno z društvom je v tem času nastala tudi mreža občin Buon Cammino.
Gre za društvo. ki združuje občine in turistična društva oz. pisarne. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2003, si prizadeva spodbujati okoljski in kulturni turizem s subvencioniranjem pohodniških dejavnosti na območju posameznih občin. Trenutno je v mrežo včlanjenih okoli 60 ustanov (iz Piemonta, Ligurije, a tudi iz Francije in Švice). Vsaka občina ali ustanova je v mreži deležna podpore pri reševanju problemov turističnega menedžmenta na svojem območju. Različne oblike turistične ponudbe tako na podlagi celovitega načrtovanja povezujejo svoje turistične potenciale. Občine in ustanove, včlanjene v mrežo Buon Cammino, verjamejo v turizem, ki je sprejemljiv za človeka in ki v ospredje postavlja čustva, doživljanje narave ter srečanja z različnimi okoljskimi in kulturnimi situacijami.

Intervju je vodil Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter