Turizem "poletne svežine" in "počitniških potovanj", ki je še našel obvladljivo in od nikogar ogroženo tržno nišo, ni turizem prihodnosti. Radikalne spremembe so se že začele in so zajele vsa območja in vse panoge. Povpraševanje po individualno oblikovanih agencijskih počitnicah je ravno tako veliko kot povpraševanje po kratkem oddihu ob koncu tedna v zdravilišču ali po daljšem prostovoljnem neplačanem dopustu (sabbatical).

Novi trgi želja
Matthias Horx z Inštituta za razvoj prihodnosti v Kelkheimu tako opozarja na nove trge opozoril na nove trge želja, ki jih obravnava študija o prihodnjem razvoju turizma "Turizem 2020". Nove izzive, ki veljajo za cel svet, je treba prepoznati in spremembe upoštevati pri ekonomiji potreb gostov.
Turisti bodo v prihodnje še naprej potovali in to ne glede na to, kako se bo gospodarski položaj razvijal na globalni ravni. To je jasno pokazal že razvoj v preteklih letih. Pri tem bo vodilna programska misel turistične panoge po eni strani individualno oblikovanje počitnic, po drugi pa tudi najvišje udobje in najkakovostnejše storitve. Individualno oblikovano agencijsko potovanje vključuje udobje, užitek, vsa nepotrebna vsakdanja opravila se prenašajo na ponudnike turističnih storitev. Jasen cilj počitniškega potovanja je torej prihranek časa, da bi se lahko gostje ukvarjali s tistimi dejavnostmi, ki so jih načrtovali za čas počitnic.
Obenem vedno več gostov, ki počitnice preživljajo v hotelih, pričakuje najvišjo možno mero individualnosti, pristnosti in osebnih storitev. Ko gostje pričakujejo udobje na višji ravni, je treba izpostaviti podrobnosti, ki so izraz pozornosti do gosta, npr. opremljenost sob, ustrežljivost osebja ali kuharjevo osebno posvetilo za goste.

Dobro počutje in kratki izleti kot vrednota
če so bili nekdaj pri "potovalnih navadah" pomembni statusni simboli, kot so čim bolj oddaljene destinacije, eksotična potovanja ali ekskluzivna tehnična opremljenost počitniških objektov, se to danes vedno bolj spreminja: pomembni postajajo dobro počutje v času počitnic in pogostejša krajša potovanja. Že samo ta dva dejavnika jasno kažeta, da daljša potovanja niso več zadnji in najpomembnejši trend, kar pa je mogoče razbrati tudi že iz statističnih podatkov.
Zaradi vse večje individualizacije pri obravnavi gostov je potrebno tudi strokovnejše svetovanje. Pritisk na potovalne agencije postaja zaradi naraščajočega števila rezervacij prek spleta vedno močnejši, istočasno se povečuje tudi povpraševanje po celovitem svetovanju glede prostočasnih dejavnosti in turizma. Predvsem zaradi večjega povpraševanja po pogostejših krajših potovanjih postajajo privlačni tudi izleti v bližjo okolico - če je tako na enak način možno doseči zaželeno visoko vrednost dobrega počutja. Dosedanje potovalne agencije bi se lahko tako razvile v centre za svetovanje glede prostočasnih dejavnosti in preživljanja počitnic.
Kot se dosedanji avtomobilski klubi vedno pogosteje spreminjajo v ponudnike storitev svetovanja na področju mobilnosti, bo do spremembe prišlo tudi pri potovalnih agencijah, kar bo povzročilo korenite spremembe na področju storitev in turistične ponudbe.

Globalizacija in regionalizacija kot megatrenda
Znotraj različnih kategorij trendov so megatrendi osrednje gonilne sile družbenih in gospodarskih sprememb. če nočemo nasesti kratkoročnim modnim muham, reklamnim trikom in drugim medijskim atrakcijam, je treba megatrende temeljito poznati. Omejeni namreč niso le na kratke cikluse sprememb, kot so potrošniški trendi ali trendi posameznih panog, temveč so naravnani dolgoročno: megatrendi običajno zajemajo obdobja, ki trajajo do 30 let. Poleg tega so pomembni v globalnem smislu in zato ne vplivajo le na regijo ali celino, od koder prihajajo, nanje pa tudi ne vplivajo kratkoročni "backslashi".
K tem najpomembnejšim trendom prištevamo poleg globalizacije tudi glokalizacijo, torej sočasno z globalizacijo vedno pomembnejše zametke regionalizacije in z njo povezane vrednote v družbi in gospodarstvu. Pri tem ne gre za dve protislovji, ampak dva pola, ki se povsem dopolnjujeta in pri katerih je že danes opaziti njun vpliv tudi na turistično povpraševanje. Tako danes sicer lahko počitnice rezerviramo kjer koli na svetu, a vse pogosteje in vedno znova se vračamo k destinacijam, ki zagotavljajo visoko vrednost dobrega počutja, ki ni nujno povezana z dolgimi potovanji.

"Cocooning" in "down aging"
K megatrendom spadajo tudi individualizacija in tako imenovani cocooning, tj. umik v zasebno sfero, ponovno odkrivanje prijateljskih krogov, odsotnost obiska v gostinskih lokalih in namesto tega raje zabave med lastnimi štirimi stenami ali zavračanje klasičnih agencijskih potovanj. Istočasno gre za soočanje s starajočo se družbo, vendar je to staranje povezano z občutki in vedenjem, ki so značilni za mlajše generacije.
Tovrsten pojav - "down aging" - seveda močno vpliva na turizem in njegove oblike ponudbe. Povpraševanje po turistični ponudbi spodbuja ravno ta družbena skupina, ki postaja vedno vplivnejša, ima bogate popotniške izkušnje in v skladu s trendom časa išče krajša potovanja in bolj spiritualne vsebine. "Selfness" bo zamenjal "wellness", je napovedal raziskovalec prihodnosti Horx, ki s tem ni mislil le na povpraševanje po samostanskem miru, temveč povečanje turističnega povpraševanja po miru, obrnitvi vase in osmislitvi, želji po doživljanju narave ali izobraževanju. Tukaj se je izoblikoval popolnoma novi trg, ki ima pripravljene velike možnosti za zahtevnejše počitniške vsebine.
Seveda k megatrendom spadajo tudi - s pojavom "down aging" neposredno povezana - vsa vprašanja glede zdravja, športnega turizma in hrepenenja po naravi.

"Protivsakdanjik" kot cilj potovanja
Ne nazadnje dopolnjujejo megatrende tudi vsestranske teme, kot sta npr. "novo učenje" ali "ekonomija znanja", ter naraščajoči pomen ženskega elementa v družbi, gospodarstvu in politiki. Vse našteto že sedaj vpliva na turistično ponudbo in na povpraševanje, ki ga ta sproži. Omenjeni megatrendi se bodo v prihodnje še okrepili.
V prihodnje se bodo dopustniki še z večjo samoumevnostjo gibali po drugih celinah in kulturnih ali jezikovnih okoljih, vendar dolga potovanja vse bolj izgubljajo pomen statusnega simbola. Kajti vedno višja kakovost, ki jo zahteva poklicni vsakdanjik, na počitnicah prej zbudi potrebo po drugačnem vsakdanjiku, nekakšnem "protivsakdanjiku", torej po krajših potovanjih na območja, ki zagotavljajo dobro počutje in taka pričakovanja lahko povežejo tudi z nizkimi stroški prihoda.
Kot stalnica v osnovnih potrebah človeka se v primerjavi s preživljanjem počitnic pojavlja ravno ta želja po doživetjih, ki so nasprotje vsakdanjemu življenju. Zato se ne smemo čuditi, če telesni izzivi, gibanje v vseh mogočih oblikah ter ponudba storitev za dobro počutje popolnoma izpolnjujejo to predstavo, saj se tako močno razlikujejo od sveta dela, ki ga vsak dan doživljamo in zaznavamo. V primerjavi s preteklostjo so se potrebe morda le malo spremenile; vsekakor imajo danes ljudje za izpolnitev svojih želja na razpolago popolnoma drug časovni okvir, drugačen vsakdanjik, ki ga zavestno iščemo, pa se je zaradi spremenjenih oblik načina življenja popolnoma spremenil.

Velika pričakoglede kakovosti na vseh ravneh
V veliki meri bodo v turizmu prihodnosti svoj pomen ponovno pridobile nematerialne vrednote, za katere smo mislili, da so izgubljene: gre za pristnost, ki jo je mogoče kot trend zaznati že danes, regionalnost in velika pričakovanja glede kakovosti na vseh ravneh ("slow life"). Medtem ko je tovrstna sprememba miselnosti v načinu življenja zajela že tretjino vseh prebivalcev ZDA, bo v prihodnje ta delež prebivalcev v Evropi občutno večji. Tak razvoj danes trajno spreminja turistični trg.

Kelkheimski Inštitut za razvoj prihodnosti je izhajajoč iz teh ugotovitev oblikoval pet osrednjih trendov turističnega razvoja:
o potovanja iz zdravstvenih razlogov in zaradi dobrega počutja,
o ekskluzivna pustolovska potovanja,
o kakovostne, vendar cenovno ugodne osnovne oblike ponudbe,
o individualne ponudbe pavšalnih potovanj (elementi modulov),
o socialne in kreativne oblike ponudbe za vzpostavljanje novih stikov oz. ustvarjanje novih idej.

Alpe: od zimskega do poletnega oddiha
Kot kažejo rezultati sodobnih raziskav prihodnjega razvoja turizma v Alpah, bo preživljanje letnega dopusta pridobilo na veljavi "zahvaljujoč" podnebnim spremembam, preživljanje zimskega dopusta pa iz istega razloga izgubilo; struktura gostov se spreminja, ker se klasični zimski športniki v celoti osredotočajo na zanesljivost snežne odeje in ker je cilj tovrstnega turizma doživljanje "zimske krajine" v celoti.
Kljub vsem negativnim posledicam, ki jih na svetovni ravni prinašajo podnebne spremembe, pa se bodo z opisanimi prihodnjimi trendi Alpam odprle zelo zanimive razvojne možnosti. Alpskemu območju je v prid zlasti dejstvo, da se ravno tukaj že leta za številne trende preizkušajo in izvajajo različne oblike ponudbe: dejavnosti, ki vključujejo podeželje, goste in njihove gostitelje in so se na celotnem alpskem območju začele konec osemdesetih let, so popolnoma v skladu s trenutno zelo močnim trendom izvirnosti in regionalnosti.
V Alpah je te proizvode, ki so že sedaj pogosto na voljo, mogoče tudi v prihodnje razvijati kot privlačno, v povpraševanje usmerjeno obliko ponudbe za uživanje kulinaričnih specialitet (npr. projekt moštne četrti oz. ceste), za učenje priprave in uživanja jedi (npr. kuharski tečaji, tečaji degustacije sirov v planšarskih regijah) ali za dobro obiskana kuharska in jezikovna oz. fitnes potovanja (npr. z vrhunskim kuharjem določene regije ter z jezikovnimi in fitnes delavnicami).

Duhovne oblike preživljanja počitnic tudi v Alpah
Tudi naraščajoče zanimanje za duhovne oblike preživljanja počitnic, pri katerih so nosilni elementi osmislitev, ponotranjenost in duševni mir, bodo v prihodnosti na območju Alp imeli velike možnosti za uspeh. Geslo "Selfness in ne wellness" velja tudi za Alpe: visoko kakovostna regionalna kulinarika, dobro počutje, zdravje, aktivno preventivno delovanje, fitnes ali odkrivanje samega sebe nudijo možnosti za nove turistične proizvode.
In končno se na alpskem območju tudi kombinirana ponudba potovanj z izobraževalnimi vsebinami ali vsebinami dopolnilnega izobraževanja uvršča k prihodnjim perspektivnim oblikam ponudbe. Jezikovna potovanja otrok in staršev ali arhitekturni safariji so na primer del tega rastočega segmenta in za katerega prav na območju Alp že obstaja zanimiva ponudba.
Iz primerov je lepo razvidno, da poleg ponudbe zimskih športov, ki je odvisna od snežnih razmer, ali klasičnih poletnih počitnic že sedaj obstaja vrsta zanimivih alternativnih oblik ponudbe, ki jih je še mogoče razvijati in nikakor ne spadajo k proizvodom tržnih niš, ki se jih ne da uspešno tržiti. Turizem v Alpah ima pred seboj sijajno prihodnost, če bo svojo ponudbo še naprej dosledno uravnaval glede na jasno izražene trende kreativne kulture življenja, kot že več kot dve desetletji napoveduje ekološko gibanje, vključno s CIPRO.

Dieter Popp, Futour, München