Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Po trnovi poti do trajnostnega turizma v Alpah

Kam potuje alpski turizem? Vedno hitreje, vedno dlje... ali proti intenzivnejšemu trajnostnemu razvoju? © Guillaume Laget

Izpolnjevanje načel trajnostnega razvoja v današnjem turizmu na območju Alp še vedno ni nekaj običajnega. Sicer obstajajo številni modeli in primeri dobrih praks, vendar pa je do trajnostnega razvoja, ki bi se uveljavil na celotnem območju, pot še dolga.
Ur. - "The Alps - the playground of Europe" so popotniki v 19. stoletju poimenovali enega svojih najpriljubljenejših potovalnih ciljev in se pri tem sklicevali na naslov slavne monografije angleškega alpinista Leslieja Stephena. Več kot sto let kasneje so se evropske Alpe iz območja, kjer se je rodil sodoben način potovanja, razvile v regijo intenzivnega turizma. Več kot 100 mio. obiskovalcev letno v alpskem turizmu ustvari okoli 50 mrd. evrov dodane vrednosti, a kljub izredno ugodnim kazalcem v turističnem prometu ne smemo spregledati, da le vsaka deseta od okoli 6.000 alpskih občin pozna intenzivni turizem: v veliki večini alp-skih regij prevladuje nekoliko manj intenzivna oblika turizma oz. te sploh ni.

Potrebno je varstvo in ne prekomerno obremenjevanje krajinskih biserov
S krajinskega vidika so Alpe eden najprivlačnejših velikih prostorov v Evropi, katerega lepote segajo od poledenelih štiritisočakov v zahodnem delu Alp do mirnih jezer v predalpskem in robnem območju Alp na Bavarskem in v Švici, od zadnjih še nepozidanih obrečnih krajin v Vzhodnih Alpah do starih poljskih teras in zgodovinskih namakalnih sistemov na Južnem Tirolskem, v Piemontu in Valaisu, od razpršenih walserskih naselij v višjih predelih osrednjega dela Alp do zgodovinskih alpskih mest v severni Italiji. Take in drugačne "bisere" moramo ohraniti in zavarovati, kajti prav ti so in bodo tudi v prihodnje osnova za ekonomsko uspešnost alpskega turizma.
V današnji prekomerni rabi prostora v turistične namene so Alpe postale negativen primer razvoja, ki uničuje okolje in ne upošteva načel trajnostnega razvoja. Okoli pet milijonov postelj z velikimi deležem v parahotelirstvu, več kot 10.000 vzpenjač, sedežnic in vlečnic, na tisoče kilometrov avtocest, hitrih cest in letališč, snežnih topov, igrišč za golf, zabaviščnih parkov in še marsičesa drugega je odraz negativnega razvoja. In kljub stagnaciji v povpraševanju po smučarskem turizmu marsikje načrtujejo širitve obstoječih in gradnjo novih smučišč.

Alpski turizem in gospodarske težave
Kljub takim številkam ni mogoče spregledati dejstva, da se alp-ski turizem spopada z ekonomskimi problemi, ki so v posameznih regijah sicer različno veliki. Turistični delavci se danes soočajo s korenitimi spremembami, kar zadeva trende pri povpraševanju, pri obnašanju počitniških gostov pa tudi s konkurenco novih destinacij.
Mlajša generacija se kot ciljna skupina ozira po ponudbi, ki zajema trendovske športe, in "skače" s klasičnih športov, kot sta deskanje na snegu ali gorsko kolesarjenje, na druge tržne niše, npr. ledno plezanje, spust z gorskimi kolesi, vožnja z gumenjaki po divjih rečnih vodah ali soteskanje. Vedno bolj se širijo tudi motorizirani športi, ki povzročajo velik hrup (terenski štirikolesniki, turistična letala v visokogorju). Številne od novih oblik turistične ponudbe pa sploh niso značilne za alpski svet in jih ponujajo tudi v marsikateri drugi turistični destinaciji. Potrošniki rezervirajo danes svoje počitnice v Keniji ali Braziliji z enako samoumevnostjo, kot se je nekdaj za pohodniški dopust izbiralo Visoke Ture ali Primorske Alpe.
Vedno večja konkurenca v mednarodnem turizmu številnim ponudnikom povzroča sive lase. Zlasti v podeželskih počitniških krajih in odmaknjenih dolinah si delajo skrbi zaradi vedno manj-ših posteljnih kapacitet, medtem ko se stopnje rasti pojavljajo skorajda le še v zelo obiskanih turističnih središčih. Posledica je pogostokrat zapiranje podjetij, s tem pa izguba možnosti za zaposlovanje v domačem kraju, zaradi česar se povečujeta število dnevnih migrantov in trend odseljevanja.

Sonaravni turizem kot alternativni trend in ne le tržna niša
Vsak trend ima tudi svoj alternativni trend. V Alpah se to izraža v vedno večjem povpraševanju po ponudbi turističnih storitev, ki so usmerjene v sonaravni turizem. Sonaravne športne in prostočasne dejavnosti, usmerjene v krajino, npr. pohodništvo, treking, zimsko pohodništvo, kolesarjenje, gorsko kolesarjenje, alpinizem, turno smučanje in plezanje, pogosto občutno prispevajo k ekonomski rasti lokalnega turizma. Skladno z novejšimi študijami predstavlja potencial sonaravnega turizma v nekaterih alpskih državah tretjina gostov. čeprav se sonaravni turizem obrača večinoma k individualnim gostom, v zadnjem času v vseh alpskih državah nastajajo številna nova podjetja, ki so se specializirala na ponudbo dejavnosti na prostem (outdoor). Ali bo v Alpah v prihodnje razvoj potekal tako kot v ZDA, se bo še pokazalo - tam je namreč rast trga ekoloških potovanj trikrat hitrejša kot rast trga klasičnih turističnih potovanj. Po ocenah znaša njegova vrednost 77 mrd. USD.
Več kot polovica prebivalcev živi v urbaniziranih središčnih alpskih regijah. V številnih regijah blizu večjih mest znotraj in zunaj Alp, kot so npr. Dunaj, München, Zürich, Grenoble, Torino ali Milano, delež dnevnega turizma pospešeno raste, število prenočitev gostov pa stalno pada. Poleg tega smo priča hitri rasti rekreacije v neposredni bližini stanovanja ali delovnega mesta ter rekreacije v okolici bivališča kot specifične in vedno pomembnejše oblike alpskega turizma. Pri tem velja naslednje: krajši je čas bivanja turistov, več je prometa. Kjer takega razvoja ne poskušajo preprečiti z izboljšano ponudbo lokalnega javnega potniškega prometa, se povečajo obremenitve alpskih habitatov, ki jih povzroča motorizirani individualni promet, ogrožena pa je tudi njihova kakovost.

Predokus podnebnih sprememb
Značaj alpske krajine se kaže v ekstremnih topografskih razmerah, podnebnih nasprotjih in občutljivih ekosistemih, zato so posledice podnebnih sprememb v Alpah opazne hitreje in neposredneje kot drugje. Alpskemu turizmu povzroča segrevanje podnebja nove težave. Smučišča v nižjih predelih že danes "okušajo" učinke sezonsko zelo nestanovitne snežne meje. če so pozimi zimske temperature v daljšem časovnem obdobju previsoke, potem tudi naprave za umetno zasneževanje, ki so bile v zadnjih desetletjih postavljene v precejšnjem številu, nastalih težav ne bodo rešile. Pri iskanju prave rešitve številna žičničarska podjetja preverjajo, kolikšne so možnosti urejanja dostopa do novih gorskih vrhov in terenov, kjer za potrebe smučarskega športa še vedno zapade dovolj snega.
Predokus tega, kar morda v prihodnje čaka alpski turizem, je bilo vroče poletje 2003: če bodo taki pojavi v Alpah postali nekaj povsem običajnega, se bodo ledeniki talili še hitreje kot doslej in izgubili svojo privlačnost za turizem. Stalno zamrznjena tla se bodo začela tajati, kar bo povečalo tveganje za pojav naravnih nesreč, zahrbtne nove nevarnosti v skalnatih in zaledenelih predelih bodo povečale tveganje pri planinarjenju in alpinizmu. Kot izhaja iz rezultatov novejših raziskav, se bodo zaradi nadaljnjega segrevanja podnebja morali prebivalci in obiskovalci alpskega sveta v prihodnje še v večji meri kot doslej spopadati z izrednimi vremenskimi razmerami, kot so intenzivne padavine, plazovi, drobirski tokovi in viharji.

Poleti več turističnega prometa
Pogosto pozabljamo, da se večji del turističnih dejavnosti v Alpah odvija v toplejših letnih časih. Številna smučišča so sicer pomemben motor gospodarskega razvoja za številne turistične kraje in veliko višje ležečih turističnih krajev v osrednjih Alpah si je za prednostno nalogo postavilo trženje ponudbe, ki je odvisna od snežnih padavin. Kljub temu nikakor ni res, da je alpski turizem odvisen le od snežnih razmer in hladnejšega letnega časa. Ravno nasprotno, letni turizem realizira občutno višji skupni promet kot pa zimski. To dejstvo je treba seveda upoštevati, ko razmišljamo o prihodnjem turističnem razvoju v Alpah.

Alpska konvencija za trajnostni turizem
Alpske države nameravajo z Alpsko konvencijo konkretizirati in skupaj uresničiti skupne usmeritve delovanja za trajnostni turistični razvoj v alpskem prostoru. Eno od ciljnih področij, ki je eksistenčnega pomena za prihodnost Alp, je prostorsko urejanje. S tem je mogoče množičnemu turizmu v njegovih ekstremnih oblikah postaviti razumne meje, denimo z določitvijo razvoj-nih meja naravnega prostora v smučarskem športu ali z določitvijo velikosti in kakovosti poselitvenih površin. V enakem smislu je ena od zahtev, ki si jih je postavila Alpska konvencija, uvedba mirnih con, da bi tako poleg osrednjih turističnih področij ohranila zadostne nadomestne prostore za človeka, živali in ekosisteme. Tovrstne strategije prostorskega urejanja bi morale s stališča Alpske konvencije spremljati kakovostnejše oblike izobraževanja za odgovorne v turizmu ter intenzivnejše ozaveščanje in okoljska vzgoja pri gostih.
V turističnem pogledu si Alpska konvencija prizadeva za dva osnovna cilja: po eni strani bo moral intenzivni turizem, ki predstavlja eksistenčno osnovo v številnih alpskih regijah, postati sprejemljivejši v socialnem in okoljskem oziru, po drugi strani pa je cilj Alpske konvencije spodbujanje sonaravnega podeželskega turizma. Obe poglavitni ciljni usmeritvi se sicer ne izključujeta, vendar potrebujeta specifične strategije in ukrepe.

Mednarodni koncerni proti malim podjetniškim strukturam
Trenutno so v teku prizadevanja, da bi se velika rentabilna žičniška podjetja v različnih alpskih državah med seboj povezala v mednarodni koncern. Kar je lahko za nekatere vodilne v smučarskem turizmu sprejemljiva pot, pa ne ponuja primernega recepta za uveljavitev trajnostnega turizma v Alpah. Posebnost alpskega turističnega gospodarstva je ravno mozaik manj-ših podjetniških struktur, tj. hotelov, gostinskih lokalov, gorskih žičnic in ponudnikov turističnih proizvodov. Prednost alpskega turizma je tako po eni strani v strukturi, kjer prevladujejo mala podjetja, saj to preprečuje načrtovanje in delovanje, ne da bi bilo v to udeleženo tudi domače prebivalstvo.
Po drugi strani pa zaradi tovrstnih struktur v globalizirajočem se gospodarstvu prihaja do pomanjkljivosti skupaj s značilnimi problemi za obrt in malo gospodarstvo: sem sodijo, denimo, odsotnost naložbenih možnosti za izvedbo nujno potrebnih prenov, manjše zmogljivosti za razvoj novih ponudb, nizka kakovost storitev in nezadostno trženje. Vse to so pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti v okviru spodbujanja trajnostnega regionalnega razvoja. če bodo v prihodnje ključni dejavniki v turizmu Alpsko konvencijo razumeli kot priložnost, lahko iz tega dejansko nastanejo novi instrumenti, ki bodo pomagali odpraviti sodobne pomanjkljivosti turizma in istočasno razvijali njegove prednosti. V ta namen pa je potrebna ozaveščenost vseh deležnikov v turizmu, da bo neokrnjena in privlačna alpska krajina ostala še naprej najpomembnejši vir alpskega turizma.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter