Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Od umetnosti lesene gradnje do zavitkov sena - Poleg naravnih virov sta največja zaklada Alp sposobnost in zavzetost ljudi.

Od leta 1850 so se površine, ki jih porašèa gorski gozd, poveèale za veè kot 30 %. Èeprav trajnostno lesno gospodarstvo pomeni uresnièevanje varstva okolja v praksi, se domaèi les še vedno premalo izkorišèa kot "dobavitelj" domaèih surovin. © CIPRA International

Zaradi odseljevanja prebivalstva in nebrzdane rasti turizma lahko sicer stokamo in tarnamo in pri tem ne storimo ničesar. Lahko pa dokažemo, kako je mogoče tudi z lokalnimi viri zaslužiti denar in ustvariti stalna delovna mesta.
Za podeželske regije v Alpah je pogosto značilna manjša gospodarska rast in - v primerjavi z mesti in aglomeracijami - manjša izbira poklicev, s tem pa tudi manjša možnost zaposlitve. Številna delovna mesta so bila v zadnjih desetletjih ukinjena zaradi globalizacije in prestrukturiranja kmetijstva, marsikatera gorska regija je skorajda v celoti izgubila svoje prebivalce.
Nebrzdana rast mest in turističnih središč po eni strani, zapuščene gorske vasi in propadajoče planine po drugi: zimskošportna središča, mesta in industrijska območja rastejo naprej, medtem pa propadajo številne gorske regije, privlačne zaradi krajine in katerih okolje je še neokrnjeno, in izginjajo tradicionalne kulturne oblike, kot so rokodelstvo, planšarstvo in živinoreja. CIPRA je prepričana, da se je takemu trendu treba upreti: krajina in kulturna tradicija sta podlaga za trajnostno gospodarjenje in ju je treba zato ohraniti in nadalje razvijati.
Negativne posledice, ki jih tako občutljivo okolje občuti zaradi prometa in obremenjevanja s škodljivimi snovmi, se jasno odražajo v turističnih središčih in bivalnih naseljih dnevnih migrantov. Težišče regionalnega razvoja morata zato biti ustvarjanje in diverzifikacija delovnih mest, ki se bosta skladala z občutljivim okoljem in njegovimi lokalnimi viri.

Dolgoročne pozitivne posledice ekonomskega razvoja
Da je ta edinstvena krajina ogrožena, so uvideli številni prebivalci alpskega prostora. K zavarovanim območjem so bili priključeni pasovi visokogorja zaradi občutljivosti ekosistema s skromno floro in favno ter izginjajočimi ledeniki. Varstvo te kulturne krajine bi moralo imeti prednost pred gospodarskimi naložbami tudi tam, kjer sicer človek že stoletja posega v naravno okolje, pri gospodarjenju na planinah.
Številni pastirski stanovi in planinska zatočišča, hlevi in skednji za seno, ki so danes prazni, so bili spremenjeni v počitniške hiše oz. stanovanja. Ohranjanje stare gradbene strukture je do neke mere zagotovo smiselno, menijo eksperti v raziskavi, ki jo je naročila CIPRA. Vendar pa lahko intenzivna pozidava v zimskošportnih središčih in njihovi okolici zaradi izključno sezonske zasedenosti kapacitet ustvarja le malo dodane vrednosti, kvari "klasično" alpsko scenerijo in s tem razvoj ekološkega turizma v letni sezoni. Ravno v trenutku, ko naj bi zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja ustvarili nove oblike turističnih atrakcij v vedno krajših zimskošportnih sezonah, je prekomerna zazidava postala sama sebi napoti.

Varstvo podnebja z rabo lesa regionalnega izvora
Ena od očitnih sprememb v alpski krajini je njena vedno večja gozdnatost: od leta 1850 so se površine, ki jih porašča gorski gozd, povečale za več kot 30-odstotkov. Doslej je veljalo, da bujno razraščeni gorski gozdovi ovirajo razvoj turizma, a nove študije so pokazale, da gostov ne motijo gozdovi, medtem ko domačini žalujejo za krajino z nekdaj tako značilnimi travniki in pašniki svojih praočetov. Po drugi strani je zdrav gorski gozd zaslužen za ustvarjeno dodano vrednost: petina alpskih gozdov izpolnjuje varovalno funkcijo, prispeva k utrjevanju strmih pobočij ter preprečuje zemeljske in snežne plazove.
čeprav trajnostno lesno gospodarstvo pomeni uresničevanje varstva okolja v praksi, se domači les še vedno premalo izkorišča kot "dobavitelj" domačih surovin. Les ni le idealen gradbeni material, temveč je tudi pomemben obnovljivi vir energije z nevtralno bilanco CO2.
Ekspertna skupina zato priporoča, da se kot "vir" izkoristijo edinstvena alpska krajina in domači viri čiste energije (les, veter, voda, biomasa kot najpomembnejši viri v regiji) in da pri tem kot "vir" razume tudi socialna in regionalna identiteta prebivalcev. če bi uspelo ustvariti verigo trajnostnih storitev in proizvodov, ki so značilni za Alpe, bi tudi ranljivo okolje ostalo v stabilnejšem ravnovesju, denimo zaradi krajših prevoznih poti in ne nazadnje zaradi novih zaposlitev, ki bi upoštevala biotsko raznovrstnost v Alpah in bila spričo vedno širše globalizacije in liberalizacije, ki sta zajeli svetovni trg, manj dovzetna za različne krize.

Vseh teh globalnih tendenc, ki krepijo središčna naselja in slabijo periferne regije, ne bodo mogle zaustaviti tudi najboljše in najustvarjalnejše pobude v Alpah, če jih ne bo podprla ustrezna politika: prihodnji razvoj v Alpah je zato v veliki meri odvisen od zakonodaje, ki ureja gorska območja, in s tem povezanih evropskih in nacionalnih programov in instrumentov podpore. Zato CIPRA tudi zahteva, da se obstoječi instrumenti in zahteve stalno preverjajo, ocenjujejo in optimirajo. To je bistvena podlaga za trajnostni regionalni razvoj.

Osrednja vprašanja, ki si jih je zastavila ekspertna skupina v okviru projekta "Prihodnost v Alpah", so naslednja: kako izkoristiti regionalne in lokalne možnosti ustvarjanja uspešnih verig proizvodov in storitev, kako bi lahko bile obstoječe mreže še koristnejše in kako bi jih bilo mogoče razširiti, kako širiti nove ideje in spodbujati sodelovanje, kako imajo lahko deležniki obojestransko korist od svojega znanja in izkušenj? Strokovnjaki so zasnovali naslednja priporočila:

o Regije si morajo prizadevati za dolgoročne strategije, ki izkoriščajo lokalne potenciale. Udeleženci lahko s pomočjo prenosa interdisciplinarnega znanja in sodelovanja na nadregionalni ravni razvijejo modele, ki so prilagojeni potrebam lastne regije.

o Deluj lokalno, misli globalno! Alpske regije bi morale potrebe zunajalpskega trga z mislijo na prihodnost povezati z notranjegospodarskimi strukturami in socialnimi strategijami.

o Spodbujati je treba razvoj storitev, ki so na visoki kakovostni ravni in ohranjajo naravne vire, npr. ekološki turizem, upravljanje in obvladovanje naravnih nesreč (npr. zemeljskih in snežnih plazov).

o Podpreti je treba razvoj edinstvenih in za Alpe specifičnih proizvodov in storitev (alpine unique selling points), ki se tržijo načrtno in z oznakami regionalnega porekla.

o Dolgoročni uspeh vzorčnih projektov je v veliki meri odvisen od vplivnih vodstvenih oseb, ki poznajo trg in so sposobne voditi kompleksne projekte. Izvedba podiplomskega izobraževanja na temo razvoja alpskega prostora bi lahko bila namenjen spodbujanju usposobljenosti ključnih deležnikov. To priporočilo ekspertov se sklada z zahtevo CIPRE po usposabljanju kadrov in vzpostavljanju institucij (capacity building). Da bi pristojnost odgovornih in udeležencev projektov še razširili, CIPRA podpira različne ukrepe za izvedbo izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja.

Na podlagi lastnih podatkovnih baz, aktualnih publikacij, intervjujev in spletnih raziskav je ekspertna skupina CIPRE izbrala 29 vzorčnih projektov iz šestih alpskih držav (www.cipra.org/prihodnost), ki trajnostno gospodarijo in pri tem zgledno prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti domače regije. Da bi lahko vse te pobude postale pravilo, so potrebni izboljšani okvirni pogoji: CIPRA zato EU, alpske države in regije poziva k uresničevanju trajnostne regionalne politike, ki si to ime dejansko zasluži. V nadaljevanju so predstavljeni trije vzorčni projekti.

1. primer: Vorarlberg, Avstrija
www.holzbaukunst.at
Nagrajeni projekt natečaja CIPRE "Prihodnost v Alpah" 2005
Umetnost lesene gradnje v Vorarlbergu
Združenje za kakovostno leseno gradnjo "Qualitätsgemeinschaft Holzbau Vorarlberg" je klasičen primer verige dodane vrednosti na regionalni ravni, ki sega od lastnikov gozdov do tesarjev in mizarjev. Osrednjo skupino projekta predstavljajo vorarlberški lastniki žagarskih obratov, dobavitelji izdelkov industrijsko-obrtne dejavnosti ter izbrana skupina arhitektov, članov projektivnih birojev in strokovnjakov lesno-gozdarske stroke.
Material, ki ga dobavljajo šest let staremu združenju, izvira iz trajnostno gojenih gozdov bele jelke na območju Großes Walsertal. Pri tem se uporabljajo in poglabljajo znanje in izkušnje vorarlberških strokovnjakov za leseno gradnjo. Vodilo združenja, ki šteje 82 članov, je širiti leseno gradnjo na najvišji ravni v skupnem trženju, usposabljanju in lobiranju. Tudi lobiranje je potrebno, če želimo zasebne in občinske investitorje prepričati, da za gradnjo ni treba nujno uporabljati samo skandinavskega ali celo tropskega lesa, temveč da lahko visok standard dosega tudi domači les.

Les iz domače regije za inovativno arhitekturo
Številni primeri zahtevne lesene in steklene arhitekture sodobnega časa in posrečeni primeri obnove starih stanovanj na območju Vorarlberga govorijo zase, združenje pa je opozorilo nase tudi z dvema uspešnima pobudama: prva je podelitev vorarlberške nagrade za umetnost lesene gradnje, ki je razpisana vsako drugo leto in se lahko pohvali z visoko udeležbo. Druga pobuda je projekt Prihodnost lesene gradnje ("HolzbauZukunft"), ki sestoji iz natančno izdelanega študijskega in subvencijskega programa usposabljanja za mizarje in tesarje. Ob zaključku šolanja se mladi tesarji udeležijo tradicionalne ekskurzije na Švedsko, kjer imajo priložnost seznaniti se s tamkajšnjo kulturo lesene gradnje.
Ključna oseba in avtor idej je direktor združenja Matthias Ammann iz Feldkircha, ki kot nekdanji sodelavec vorarlberške gospodarske zbornice vzdržuje pomembne stike s politiki, gospodarstveniki in okoljskimi skupinami. V zadrugo je vključenih 45 mizarskih podjetij, 38 lastnikov gozdov, žagarski obrati in lesnopredelovalna podjetja. Letni proračun v višini skoraj 900.000 evrov se deloma financira iz sredstev EU in sredstev, ki jih prispevajo domači sponzorji, npr. Raiffeisnova banka, Vorarlberške elektrarne ali gospodarska zbornica.

Razcvet arhitekturnega turizma
Rezultat je viden: iz lesa je bilo zgrajenih 60 javnih zgradb, od tega osem objektov v celoti iz domače bele jelke. Potrebe po domačem gradbenem lesu so se od takrat dalje podvojile: 60.000 kubičnih metrov več posekanega lesa na leto pomeni za lastnike gozdarskih in žagarskih podjetij dodaten vir prihodkov v višini 6,6 mio. evrov in nove zaposlitve v 32 podjetjih. Kljub kriznemu položaju v gradbeni obrti in vedno širši uporabi mehanizacije se je na področju lesne obrti število zaposlenih od leta 1997 dalje povečalo s 700 na 900.
Drug stranski učinek je razcvet izletništva: samo zaradi sodobnega lesnega dizajna je v Vorarlberg odpotovalo 40.000 do 50.000 arhitektov turistov. Zanimanje za sodelovanje so pokazali tudi proizvajalci oken in lončenih peči.

2. primer: Valais, Švica
www.valplantes.ch
Projekt v končnem izboru natečaja CIPRE "Prihodnost v Alpah" 2005
Valplantes Bio Alp Tea
Valplantes je kmečka zadruga, ki se ukvarja z ekološko pridelavo zeliščnega čaja in zdravilnih rastlin. Ustanovljena je bila leta 1987 v francoskem delu švicarskega kantona Valais. Približno 150 družin iz kraja Sembrancher in okoliških hribovskih vaseh vzgaja, zbira, suši in predeluje zdravilna zelišča po pravilih in zahtevah za izpolnjevanje kakovosti, kot jih je predpisala švicarska organizacija za ekološko pridelavo BioSuisse. Dejavnost kmetom in njihovim družinam ne prinaša le pomembnega stranskega zaslužka, temveč ohranja življenje v hribovskih občinah, ki jih sicer ogroža odseljevanje prebivalcev.
Zelišča so raznovrstna: od planike in žajblja prek mete do divjega janeža, suličastega trpotca in timijana. Pridelovalci, katerih delo s svetovanjem spremljajo v raziskovalnem središču RAC v kraju Conthey Chateauneuf in na kantonalni visoki šoli za inženirje Ecole d'Ingénieurs v Valaisu, so na tržišče uspešno lansirali prvi alpski ledeni biočaj na svetu - Bio Alp Tea.

Zaradi žajblja in timijana nova delovna mesta
Projekt pozitivno vpliva na okolje in gospodarstvo, saj se zaradi ekološke pridelave ohranjajo tradicionalna delovna mesta v kmetijstvu, varuje se edinstvena alpska travniška flora, vse to pa kot stranski učinek deluje privlačno za ekološki turizem. V zadrugi so odprli pet delovnih mest. Na letnih skupščinah imajo tako veliki kot mali proizvajalci enako pravico glasovanja. Prav tako je vidna tudi energijska bilanca. Ker na strmih pobočjih uporaba strojnega parka ni mogoča, je treba delo opraviti ročno, prav tako se zaradi naravnega sušenja zelišč prihranita energija in obseg prometa.
Tudi za ustvarjanje dodane vrednosti na regionalni ravni je zadruga Valplantes BioTea aktivna postavka: zadruga namreč na leto proizvede, požanje in v večjih švicarskih verigah živilskih prodajaln trži več kot 100 ton ekološko pridelanih zelišč in ima letni promet v višini do 1,3 mio. EUR. Zlasti za kmečke žene z majhnimi otroki, ki lahko delajo le doma, in starejše družinske člane je ta dejavnost dodaten vir zaslužka in ohranjanje alpske tradicijo.

3. primer: Allgäu, Nemčija
www.pfronten.de
HeuVital
Medtem ko seno marsikje ne pomeni nič drugega kot le na soncu posušeno travo oz. ročno ali strojno pokošeno krmo, pa v Pfrontnu v nemškem Allgäuu "vitalno seno" predstavlja koncept trajnostnega turizma, ki je seno z visokogorskih travnikov odkril ne le kot surovino, temveč tudi kot sredstvo za ohranjanje zdravja in dobro počutje.
Seno se prideluje izključno na zavarovanih gorskih travnikih, ki jih kosijo le enkrat letno in jih ne gnojijo, paša na njih pa je prepovedana. Najpomembneje pri tem je, da zraste na kvadratni meter travnika tudi do 70 različnih zdravilnih zelišč. V Pfrontnu iz te surovine izdelujejo svitke sena (senena zelišča, napolnjena v majhnih vrečkah, ki jih pod paro segrejejo na 50 stopinj), na voljo so tudi masaže z uporabo sena, blazine, flis, olje in drugi kozmetični izdelki, žganje, liker - vse iz sena.

Seno za zdravje, v užitek in kot vir dohodka
Kot alternativa običajnim subvencioniranim storitvam je seno domača surovina in kot taka za marsikaterega gorskega kmeta atraktiven in okolju prijazen vir dohodka. Seno pomaga ohranjevati krajino, sploh pa pozitivno vpliva na celotno verigo dodane vrednosti v zvezi s turizmom in to od gostiln in kmečkih turizmov do hotelov s štirimi zvezdicami. Pfronten je tako zaradi projekta, ki ga izvaja skupaj s podjetjem za trženje BWT Kurmittel GmbH, hotelirskim in gostinskim združenjem ter različnimi pfrontenskimi pobudami, pogosto postal deležen precejšnje publicitete tudi v drugih regijah.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter