Smučarske žičnice v Alpah so izpostavljene vedno višjim stroškom. Številne gorske žičnice so že povečale svoje zmogljivosti, vendar pa se je število smučarjev komajda spremenilo. Vse to vodi v koncentriranje investicij - po eni strani žičničarska podjetja opuščajo svojo dejavnost, po drugi strani se pojavljajo pravi "žičniški velikani", ki med seboj povezujejo več območij. Obenem narašča dnevni turizem, od katerega hotelirstvo nima kakšne posebne koristi in ki v turističnih krajih povzroča le velike obremenitve okolja s prometom. V takih razmerah širitev obstoječe in gradnja nove infrastrukture zaostruje konkurenco in turistične destinacije še v večji meri potiska v ekonomske težave. A kljub navedenemu v Alpah razmišljajo o več kot 100 novih infrastrukturnih projektih.
Spremenjeni okvirni pogoji in novi trendi v smučarskem turizmu pogosto "povzročajo" projekte, ki načel trajnostnega razvoja ne upoštevajo: tako se npr. bliskovito širi umetno zasneževanje, ledeniki se pred taljenjem rešujejo z odbojnimi plastičnimi folijami, nove dejavnosti, kot je karving, zahtevajo izravnan teren oz. proge itd. Vse te tehnike pomenijo grob poseg v naravno okolje in krajino, gore pa se spreminjajo v športna orodja in kuliso za najrazličnejše dogodke.
Kljub vsem težavam pa ne bi smeli pozabiti, da je smučarski turizem ena vodilnih gospodarskih panog v alpskem prostoru, zato bi morale alpske naravovarstvene organizacije in smučarski kraji skupaj iskati ustrezne rešitve za krajino in turizem. Primeri uspešnega sodelovanja že obstajajo.
Informativni bilten Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) CIPRA Info izhaja četrtletno v štirih alpskih jezikih (nemščini, italijanščini, francoščini in slovenščini). "Zimski turizem doživlja spremembe" je prva številka, ki je izšla v prenovljeni podobi. Objavljena je tudi v formatu PDF na spletnem naslovu www.cipra.org. Naročila tudi pri CIPRI International na naslovu [email protected].