Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpe kot športni instrument ali krajina kot kapital? - Stanje, trendi in rešitve v zimskem športu

29.11.2006 / CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Ali bo smučanje v Alpah tudi v prihodnje še vedno tako popularna in modna dejavnost? Kolikšne stroške si lahko žičničarska podjetja še privoščijo, če želijo biti kos spreminjajočim se okvirnim pogojem? Katere škodljive posledice za naravo in krajino lahko pričakujemo? Katere možnosti za ukrepanje so na voljo organizacijam za varstvo Alp in zimskim turističnim krajem danes in katere v prihodnje?
Vedno višji stroški, ponudba pa stagnira
Ur. - Smučarska središča v Alpah so izpostavljena vedno hujšemu pritisku konkurence. Dolga leta dobro znane krivulje rasti v žičničarstvu in hotelirstvu niso več tako strme in so začele stagnirati. Medtem ko marsikatero žičničarsko podjetje prevozne zmogljivosti še naprej povečuje, pa se število smučarjev dviguje le malenkostno. Vzroke za to je treba iskati na primer v demografskem razvoju večine alpskih držav in s tem povezanimi navadami preživljanja prostega časa prebivalcev. Zlasti mlajše ciljne skupine si danes izbirajo drugačne dejavnosti, ki niso odvisne od snega. Te so pogosto tudi cenejše kot draga zabava na smučiščih, sploh pa ni nujno, da se morajo dogajati v gorskem okolju. Naraščajoči stroški nastajajo tudi zaradi gradnje in obratovanja vedno bolj zapletenih naprav. Posledica tega je, da so številna žičničarska podjetja zašla v finančne težave.

Logična posledica pritiska naraščajočih stroškov je težnja h koncentraciji investicij. To po eni strani vodi v opuščanje žičnic in vlečnic, po drugi strani strani pa v vedno pogostejše povezovanje med žičničarskimi podjetji. Najbolj znano žičničarsko podjetje v Alpah je družba Compagnie des Alpes (CDA), ki deluje v Franciji in zahodnih švicarskih Alpah z letnim prometom 300 mio. EUR.

Druga razvojna smer, ki vzbuja pomisleke, je hitro naraščanje dnevnega turizma. Zaradi dobro zgrajene cestne mreže se tu večji del prometne rasti nanaša na osebni motorni promet. Tak razvoj je gospodarsko rast prinesel zlasti smučarskim območjem središčne lege, vendar pa so vasi vzdolž cest, ki peljejo v smučarska območja in iz njih, izpostavljene velikim obremenitvam zaradi prometa. Nasled-nja žrtev takega razvoja je hotelirstvo, saj je stalne goste iz številnih zimskih turističnih krajev pregnal dnevni turizem, za katerega je značilen nekoliko bolj "hektičen" vsakdan.

Zaradi takih razmer prenavljanje starih in gradnja novih objektov ne bosta pripomogla k večjemu številu privržencev zimskih športov, ampak se bo konkurenca le še zaostrila, turistične destinacije pa bo to potisnilo v ekonomske težave. Kljub temu v Alpah na veliko načrtujejo gradnjo nove zimskošportne infrastrukture. Trenutno je v Alpah predmet razprav več kot 100 projektov, ki jih lahko razdelimo v naslednje kategorije:

o načrti za gradnjo smučišč na višje ležečih gorskih vrhovih in ledenikih, kjer so zagotovljene dovolj velike količine snega,
o načrti za širitev tras manjših smučišč na doslej neokrnjena območja,
o načrti za povezovanje posameznih smučišč v eno samo območje z vzpostavitvijo prometnih povezav med vmesnimi dolinami,
o načrti za gradnjo nove žičniške infra-strukture na doslej neokrnjenih območjih. Vedno višje, vedno bolj noro
Spremenjeni okvirni pogoji in novi trendi v smučarskem turizmu negativno vplivajo na alpsko naravo in krajino.

Vedno hujši pritisk urejanja prostora v turistične namene:
s širitvijo na območja, ki jih doslej množični turizem še ni dosegel, se poskuša zagotoviti zanesljivejše snežne razmere in med seboj povezati posamezna smučišča. Kljub opredelitvi za trajnostni razvoj je za take projekte v večini alpskih držav tudi v prihodnje predvidena finančna podpora države.

Prodor "umetne zime":
zaradi obsežnih investicij v smučišča ni mogoče tvegati zaradi snežnih razmer. Umetno zasneževanje smučarskih prog zato narašča z veliko naglico (prim. str. 7). Novejša domislica je tudi prekrivanje površine ledenikov s plastičnimi folijami, ki odbijajo sončne žarke, kar naj bi preprečilo taljenje (prim. str. 8).

Vedno bolj "nore" prireditve na smučiščih:
doživljajska družba ni zaobšla niti smučarjev in posledica so številne prireditve, ki jih organizirajo v visokogorju. Da bi ustvarili prihodek tudi v obdobju, ko je manj gostov, smučarski centri organizirajo velike prireditve: priljubljeni so zlasti koncerti rock glasbe, filmske predstave na prostem in predstave trendovskih športov, ki pritegnejo na tisoče gledalcev.

Večje potrebe po zemljiščih:
od devetdesetih let dalje smučarska industrija uspešno uvaja nove trende. Tako sta se kot najpomembnejši novi dejavnosti uveljavila deskanje na snegu in smučanje v karving tehniki. Zaradi posebnih potreb novih ciljnih skupin so bila zgrajena širša smučišča. Smučanje zunaj prog, ki je priljubljeno zlati pri deskarjih, je problematično zlasti zaradi vznemirjanja divjih živali in poškodovanja mladega gozda.

Posledice podnebnih sprememb - kmalu zime brez snega?
Podnebne spremembe visijo že leta kot Damoklejev meč nad prihodnostjo smučarskega turizma in neposredna posledica te grožnje so umetne zime. Medtem pa so se tudi smučarski centri v večji meri začeli ukvarjati s problematiko podnebnih sprememb in iskati konstruktivne rešitve. Večje število smučišč se spopada s posledicami podnebnih sprememb na lokalni ravni. Nekateri kraji, ki so na tem področju začetniki, so začeli ukrepati, da bi odpravili vzroke za podnebne spremembe.

Instrumentaliziranje gora
Zdi se, da se Alpe v tem razvoju vedno bolj spreminjajo v športno orodje in kuliso za prireditve. Ekološki interesi so postali žrtev instrumentaliziranja gora. Gradnja infrastrukture negativno vpliva na doslej neokrnjene naravne prostore in tradicionalno kulturno krajino, ki so najpomembnejši kapital turističnih središč v Alpah. Posledica gradbenih del so poškodbe tal in vegetacije, ki bodo še dolgo vidne, prav tako pa tudi infrastruktura kazi podobo krajine.

Izziv za varstvo Alp in turistične kraje
Kljub vsem tem problemom ne smemo pozabiti, da smučišča in žičnice spadajo danes k vodilnim gospodarskim panogam na območju Alp in da bo tako tudi v prihodnje. Na območjih z intenzivno turistično rabo naj bi organizacije za varstvo Alp in smučarski kraji - po možnosti skupaj - iskali ustrezne trajnostne rešitve za krajino in turizem.

Glede na to so organizacijam na voljo različne možnosti ukrepanja in različni koncepti reševanja:

Sodelovanje s smučarskimi središči:
primeri uspešnega sodelovanja med organizacijami za varstvo Alp in smučarskimi središči/gorskimi žičnicami že obstajajo. Tako so na avstrijskem Tirolskem pripravili nov program razvoja žičničarske dejavnosti z vidika prostorskega urejanja (prim. str. 15), v švicarskem kantonu Valais pa so občine, okoljske organizacije in žičničarska podjetja skupaj izdelala načrt gradnje novega smučišča. Prav tako je Alpska konvencija že sprožila pobudo za izvedbo presoje vpliva smučišč na okolje na celotnem območju Alp.

Zahteva po zakonski ureditvi:
zahteva in še zlasti izvajanje zakonskih predpisov s področja varstva Alp je protiutež aktualnim tendencam po odprav-ljanju doseženega v okoljski politiki.

Črpanje pravnih sredstev:
upoštevanje okvirnih pravnih pogojev mora biti nadzorovano. V državah in regijah, kjer so na voljo pravna sredstva, kot so pritožbe in tožbe, morajo biti ta tudi učinkovito izčrpana zaradi spoštovanja okvirnih pravnih pogojev. V Švici se v tem smislu še posebej zagovarja pravica okojskih organizacij do pritožbe.

Nasprotovanje, delovanje na področju odnosov z javnostmi in akcije:
zadnje sredstvo nevladnih organizacij je izražanje nasprotovanja, povezano s konkretnimi akcijami, ki učinkovito vplivajo na javnost. V preteklih letih so bile kot protest proti nameravanemu širjenju smučišč organizirane tudi številne domiselne manifestacije.

Kljub številnim preprekam obstaja za turistične kraje dovolj možnosti delovanja za trajnostni turizem. V Franciji se, denimo, slaba tretjina vseh zimskih gostov ne ukvarja s smučarskim športom. Namesto novogradenj in širjenja obstoječe infrastrukture je zato smiselno, da si zamislimo tudi druge poti. V času, ko število smučarjev upada in ko spreminjanje podnebja zavzema vedno večje razsežnosti, bodo v alpskem prostoru dolgoročno obstali in svoj manevrski prostor za delovanje ohranili tisti turistični kraji, ki bodo naravo in krajino spoznali za najpomembnejši kapital in ponudili alternative enostranskemu smučarskemu turizmu.

Splošni sporazum o trgovini s storitvami (General Agreement on Trade in Services - GATS) in trajnostni turizem v zimskem turizmu
V skladu s sporazumom GATS, o katerem tečejo pogajanja od leta 2000 dalje, morajo vse države članice STO (WTO) na mednarodni ravni odpreti svoj trg storitev in domače ukrepe tako prilagoditi, da dostop do trga ne bo omejen v večji meri, kot je to nujno. Položaj tujih ponudnikov storitev je izenačen položaju domačih.
Izhajajoč iz obveznosti GATS na področju turizma, morajo države članice odpreti svoj trg za tuje investitorje. Gorske občine, ki živijo od turizma, so pri iskanju financerjev za žičniške naprave izpostavljene velikemu pritisku. Tako se "v igro" vedno pogosteje vključujejo tuja podjetja. Njihov prvi cilj pa je rentabilnost poslovanja, medtem ko varstvo narave in krajine ter samostojno odločanje občin nista tako zelo pomembna. Turistični kraji pri tem tvegajo, da bodo postali odvisni od mednarodnih podjetij. Predpise o ohranjanju naravne krajine je lahko razumeti kot omejevanje trgovine in se jih prezre, obstoječe določbe se omilijo. Z veljavnostjo določb GATS bi do tega v prihodnje prihajalo v še večji meri: če se določenemu mednarodnemu investitorju podelijo koncesije, jih je treba zagotoviti tudi drugim interesentom.

Publikacijo Bernske deklaracije "GATS, turizem in okolje" lahko naročite na www.evb.ch/p25011384.html (de/fr).