Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Turistična panoga brez domišljije?

Odjuga na ledenikih, zime z malo zapadlega snega, pomik meje snežne odeje navzgor - vse to smučarski turizem občuti že danes. Zlasti v primeru, če bo tudi v prihodnjih zimah zapadlo malo snega, ima lahko vse to za njegov obstoj pogubne posledice. Se torej zimski turizem poslavlja? Turistična panoga za nastale razmere ne najde ustreznih domiselnih rešitev.
Kakšna je cena posodobitve naprav?
Kot odziv na zime z malo zapadlega snega se turistično gospodarstvo, ki živi od državnih subvencij, zanaša na drage in energijsko potratne naprave za zasneževanje. Problem s snegom naj bi torej rešili snežni topovi. Avstrija je, denimo, v sezoni 2002/2003 investirala 128 milijonov evrov v naprave za zasneževanje, kar je štirikrat več kot v sezoni 1994/95, je pojasnil Christian Baumgartner, generalni sekretar mednarodne organizacije Prijatelji narave.


Bavarski minister za okolje: Snežni topovi niso prava rešitev!

Tudi na številnih nižje ležečih smučiščih se investira v gradnjo žičničarske infrastrukture. Tako kot Baumgartner, ki pravi, da danes gradimo na ruševinah jutrišnjih žičnic, dvomita v pravilnost te odločitve tudi profesorica Helga Kromp-Kolb in bavarski okoljski minister dr. Werner Schnappauf. Posledica tega je neizprosna konkurenčna tekma za vedno manjše število smučarjev, kar iz ekonomskih in okoljskih razlogov ni prava pot, je dejal Schnappauf na konferenci CIPRE. "Zaradi pomika snežne meje v višje lege, višjih temperatur in naraščanja količine dežnih padavin so naprave za umetno zasneževanje tudi ekonomsko nerentabilne," je opozoril Schnappauf. A tudi zaradi naraščajočih cen energije in vedno manjših količin fosilnih virov energije je to obupan boj proti premočnemu sovražniku - podnebnim spremembam.


Sodelovanje namesto konkurenčnega boja
Zaradi tega je odločilnega pomena, da občine prenehajo z oboroževalno tekmo za smučarje. Namesto tega naj pripravijo alternativno turistično ponudbo in nastopijo kot regija s skupnimi projekti in skupno ponudbo, je poudaril dr. Stefan Köhler, predsednik CIPRE Nemčija. Zaželeno je sodelovanje in medsebojno usklajevanje med lokalnimi skupnostmi, je opozoril tudi Schnappauf. Nekatere od njih so že stopile na to pot in imajo pri tem pionirsko vlogo. Mreža občin, zbranih v združenju Ökomodell Achental, je na primer uvedla smučarski avtobus, ki smučarje iz občin v dolini Achental brezplačno vozi na smučišče Hoch-Kössen. Druge občine so se zavestno odpovedale gradnji smučišč na nižjih legah in se namesto tega pričele ukvarjati z okolju prijaznejšim turizmom, ki na prvo mesto postavlja doživljanje narave.
Kot je povedala prof. Helga Kromp-Kolb, imajo v dolini Achental vse razloge, da so se prilagodili dnevom, ko zapade manj snega: zaenkrat dobre izglede, da bo količina snega zadostovala, imajo namreč le smučarske proge nad 2000 metri nadmorske višine. Tudi prekrivanje posameznih delov ledenikov s specialnimi folijami bo taljenje upočasnilo le trenutno.


Alternativna turistična ponudba brez smučanja?
Večina turističnih krajev ni razvila dovolj domiselne ponudbe, ki bi pomenila alternativo smučanju, pa čeprav se je njihova ozaveščenost o obstoječih problemih povečala, je ocenil dr. Baumgartner. "Iščejo se vizionarji. Turistična panoga bi lahko v tem pogledu utrla nove poti." A namesto tega večina alpskih regij še naprej vztraja pri smučarskem turizmu. Smučarske proge, umetno zasnežene s kemikalijami v sivorjavi pokrajini brez snega - to naj bi bila v prihodnje podoba zimskega turizma?
Potrebujemo turizem, ki ukrepa, in ne turizma, ki se na razmere le odziva. Obstojajo pa tudi drugi primeri, ko redki posamezni ponudniki pri oglaševanju uporabljajo nove trženjske strategije, kot je denimo tale:"Ponuditi Vam nimamo - ničesar." V prihodnje naj bi turistom predstavili še druge oblike alternativne ponudbe: pohode s krpljami, golf na ledu, treking z lamami ali osli, vožnje s kočijami na saneh ali kolesih, vodeni pohodi nordijske hoje in ponudba tradicionalne kulture in rokodelstva itd. "Kraji, ki ne bodo imeli alternativne ponudbe, bodo postali nezanimiva turistična destinacija brez snežne odeje in potovalne agencije ga bodo kaj kmalu prezrle," je povedal turistični novinar Klaus Betz. Nobena druga panoga ni v nekaj dnevih sposobna premakniti, preusmeriti in k novim ciljem popeljati tako velikega števila ljudi, kot jih lahko ravno potovalna industrija - če se nekje pojavijo težave, se ta lahko bliskovito usmeri proti drugemu območju, kjer težav ni.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter