Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Trajnostni razvoj: nov pogled na alpska mesta

"Pri obravnavanju gospodarskih, kulturnih in socialnih ter naravovarstvenih in okoljskih zadev imajo alpska mesta osrednjo vlogo. Z vidika uresničevanja trajnostnega razvoja jih je treba intenzivneje vključevati v alpsko politiko."
Iz teh uvodnih besed v letno strokovno konferenco CIPRE je jasno razvidno, da vedno doslednejše upoštevanje načela trajnostnega razvoja pomeni prelom z dosedanjim načinom razumevanja procesa urbanizacije ter odnosov med mestom in podeželjem.

Čeprav Alpska konvencija iz leta 1991 mest ne omenja, se ta danes zaradi uresničevanja trajnostnega razvoja v alpsko politiko vključujejo v večji meri. Tak razvoj je v Švici viden tudi pri izvajanju politike prostorskega planiranja na zvezni ravni. Z namenom uresničevanja trajnostnega prostorskega razvoja so namreč v tej državi leta 2001 uvedli t. i. aglomeracijsko politiko, medtem ko v zakonu o urejanju prostora iz leta 1979 pojem "mesto" sploh ni bil omenjen.
V kolikšni meri trajnostni razvoj vpliva na spreminjanje podobe mesta in iz tega izhajajočih odnosov med mestom in podeželjem? Možne so tri razvojne usmeritve:

Vprašanje vloge mest dobi novo vsebino
Zaradi uveljavljanja trajnostnega razvoja je vloga mest spet dobila novo vsebino. Cilj tako alpske politike kot tudi politike urejanja prostora je bil pred uničujočo urbanizacijo zavarovati predvsem podeželska območja oziroma naravne prostore. Taka obrambna drža je privedla do izključitve urbane realnosti v prostoru in mest iz vsakokratnih politik, kar jasno kaže dejstvo, da Alpska konvencija "mesta" kot takega sploh ne omenja. Z oblikovanjem mnenja, da so v traj-nostni razvoj vključena tudi alpska mesta, se je odklonilni odnos do mest spremenil v pozitivnega, ki na mestna območja gleda kot na sestavni del alpskega prostora in švicarskega ozemlja. Politika, ki temelji na ekoloških ter socialnih in gospodarskih načelih in katere cilj je trajnostni razvoj, ne more izključiti območja, na katerem živi danes že večina prebivalstva (60 % prebivalstva z alpskega prostora, 70 % celotnega švicarskega prebivalstva živi na mestnih območjih).

Izboljšanje podobe mesta
Trajnostni razvoj vpliva tudi na boljšo podobo mesta in v celoti se zdi, da zanika negativno podobo mesta kot uničevalca narave in podeželskega prostora, podobo, ki je v kolektivni zavesti prisotna nepretrgoma že od industrijske revolucije dalje in jo je mogoče zaslediti v vzorcih delovanja v prostoru1. Tradicionalna podoba mesta in podeželja - zlasti v Švici, a tudi v mnogih drugih zahodnih državah - je črnobela in na poenostavljen in izkrivljen način popolnoma idealizirani podeželski prostor sooča z izključno negativno podobo urbanizacije. Ne nazadnje sta bili tako podoba mesta kot podoba podeželja daleč stran od resničnosti, saj je ta veliko bolj kompleksna. Podobi sploh ne odražata dejanskega razvoja urbanizacije, ki je v prostoru povzročila nastanek številnih hibridnih oblik, ki so napol mestne in napol podeželske. Pri ideji trajnostnega mesta sedaj ne gre za to, da bi oznanjali, kako je urbanizacija vedno samo pozitiven proces, nikakor ne; preprosto gre za to, da je treba upoštevati tudi z njo povezane prednosti in da v okviru kon-kretnih projektov ocenimo, v kolikšni meri lahko pripomore k trajnostnemu razvoju. Tako se urbanizacija ne bo več obravnavala izključno z vidika okoljske škode, ki jo povzroča, temveč tudi kot vir gospodarskega in socialno-kulturnega razvoja v Švici in drugih alpskih regijah.

"Sprava" med mestom in podeželjem
Končno pa trajnostni razvoj, ker spodbuja celostno obravnavo prostora, ki v celoti upošteva ekološko, socialno in ekonomsko večplastnost, nujno pripelje do tega, da je treba na novo ovrednotiti odnos med mestom in podeželjem: ne kot nasprotje, ampak kot celovit sistem, ki ga povezujejo vzajemni odnosi. Tako bo trajnostni razvoj privedel do "sprave" med mestom in podeželjem v okviru modela, ki v ospredje postavlja odnose in nujno potrebno povezanost med prostori, ne pa njihove nasprotnosti.

1Prim. J. Salomon Cavin, La ville mal-aimée, PPUR,
Lausanne, 2005
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter