Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Kam s prometom?

22.09.2005 / Reinhard Gschöpf
V Alpah preusmeritev prometa že poteka, a ne tako, kot to predvideva Alpska konvencija. Trenutno tovor preusmerjajo z železnice na cesto. Pomembno vlogo imajo pri tem nižji stroški, a tudi pomanjkljiva organizacija železniškega prometa.
Na območju Alp trenutno poteka preusmeritev tovornega prometa na cesto. Na Brennerju se je neto teža tovora, prepeljanega po železnici, z 11,01 mio. ton v letu 2001 znižala na 9,9 mio. ton v letu 2004. Istočasno je prevožena tonaža v cestnem prometu v letih 2003-2004 narasla za skoraj 20 %. Število težkih tovornjakov se je od leta 1998 povečalo za 50 % in samo v letih 2003 in 2004 za 22 %. Razlogi za tako stanje so opustitev sistema ekotočk in dvostranskih kontingentov z državami pristopnicami kot tudi znižanje cestnine prek Brennerja, kar je posledica sodbe Evropskega sodišča. Tudi prek Gottharda je zaradi ugodnejših okvirnih pogojev leta 2004 zaznati povečanje rasti cestnega prometa za petino.

Preusmeritev zaradi previsokih stroškov
Manjše spremembe v strukturi stroškov lahko znatno vplivajo na preusmeritev prometa. Ker promet s težkimi tovornjaki narašča petkrat hitreje kot celoten cestni promet, je treba občutno izboljšati realne stroške (torej obremenitev stroškov v skladu z načelom povzročitelja). V tem trenutku odpade na tovornjake, recimo v Avstriji, samo 32 % povzročenih stroškov, medtem ko gre v breme javnih sredstev skoraj 400 evrov na osebo letno. Prevoz tovora s tovornjaki stane davkoplačevalce skoraj štirikrat več kot prevoz po železnici (0,19 namesto 0,05 evrov za tonski kilometer). Nesorazmerje se prične pri manj pomembnih zadevah, kot npr. pri zaračunavanju takse v celotnem železniškem omrežju, tudi na stranskih progah, plačilu nadomestila za uporabo infrastrukture, ki je vsako leta višje, medtem ko tovornjaki uporabljajo regionalne ceste brezplačno (razen v Švici). Poleg tega taksa za tovornjake v skladu s pravili EU upošteva samo stroške infrastrukture, v Avstriji pa taksa za tovornjake sploh ni indeksirana. Le zaradi sistematičnega kršenja varnostnih in socialnih predpisov, kar je posledica pomanjkljivega nadzora, so prevozni stroški tovornjakov nižji za tretjino.

Realni stroški
Dajatev za težka tovorna vozila glede na nosilnost (LSVA), ki jo je uvedla Švica, krije polovico zunanjih stroškov tovornjakov, ni pa dosegla trajnostne preusmeritve tovornega prometa. Da bi bilo mogoče doseči konkretno preusmeritev tovornega prometa na celotnem državnem ozemlju, je treba internalizirati več kot polovico stroškov. Zaradi uvedbe takse za težke tovornjake v Avstriji, ki je dosegla zgornjo možno mejo, ki jo dopušča okvirna zakonodaja EU, tudi ni prišlo do zmanjšanja prometa na avtocestah. To pomeni, da EU z direktivo o stroških prometne infrastrukture ne bo mogla uresničiti ciljev, ki jih je opredelila v belih in zelenih knjigah o preusmeritvi tovornega prometa.

Hitrejši vlaki z učinkovitejšo koordinacijo
Za rešitev, kako doseči preusmeritev tovornega prometa, vsekakor obstajajo še drugi načini, ki niso finančnega izvora. Poleg stroškov sta za naročnike prevozov osrednjega pomena pri izbiri prevoznega sredstva čas in zanesljivost. Prevoz blaga po železnici, recimo na brennerski osi, časovno ne more tekmovati s tovornimi vozili, pa ne zaradi skromnejših zmogljivosti, ampak zaradi slabe organizacije prevozov (in sistematičnih kršitev predpisov, ki veljajo pri cestnih prevozih). Poleg tehnične interoperabilnosti in usklajevanja je za rešitev omenjenih problemov odločujoča logistika, torej odlična organizacija prevozov, ne pa gradnja velikih, novih predorov. Nove študije, povezane z gradnjo načrtovanega baznega predora pod Brennerjem, so tako že pokazale, da tovrstni projekti celo ovirajo preusmeritev tovornega prometa in so zaradi izjemno visokih stroškov gradnje in obratovanja "črna luknja" za javna sredstva. Če projekta ne bi subvencionirala država, bi bilo treba stroške prekoračitve Brennerja po cesti podeseteriti, da bi dosegli višino stroškov uporabe predora.

V tem trenutku so politični krogi tisti, ki prebivalstvu, ogroženemu zaradi prometa, obljubljajo rešitev problemov v obliki neživljenjskih projektov, kot so gradnja izjemno velikih predorov, ali pa direktive EU, ki ureja preusmeritev tovornega prometa. Bilo bi mnogo učinkoviteje, če bi na območju Alp in seveda tudi v Bruslju na področjih, za katere so odgovorni, končno le začeli uresničevati konkretne ukrepe in posege ter pri tem upoštevati načela Alpske konvencije. Šele pred kratkim je bilo s sodbo o prepovedi tovornega prometa v tirolski dolini reke Inn nedvoumno potrjeno, da so ukrepi za preusmeritev tovornega prometa dopustni tudi v zakonodaji EU.