Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Energijska učinkovitost - neizkoriščena rezerva

Po podatkih Evropske unije znaša za leto 2004 delež porabe električne energije stalno priključenih gospodinjskih aparatov (sistem stand-by) v evropskih gospodinjstvih deset odstotkov. Od leta 2015 dalje strokovnjaki za energetsko politiko pričakujejo pomanjkanje električne energije. A namesto da bi se prizadevanja osredotočila na sprejetje ukrepov za varčevanje z električno energijo, v Alpah in drugod po Evropi gradijo nove elektrarne.
Pomanjkanje električne energije, ki grozi Evropi, izhaja iz preprostih izračunov linearne rasti potrošnje ob ustavitvi zastarelih jedrskih elektrarn, ki je načrtovana za obdobje 2015-2025. Za premostitev obdobja do začetka obratovanja morebitnih novih jedrskih elektrarn obstaja "rešitev" v gradnji termoelektrarn na zemeljski plin z močjo 200-500 MW. Po trditvah Evropskega združenja za prenos električne energije (UCTE) naj bi tako do leta 2025 v 22 evropskih državah že primanjkovalo 300 GW. Potrebovali bi torej okoli sto elektrarn te kategorije, ki pa bi zaradi emisij CO2 imele očitne nezaželene posledice za podnebje. Ocenjujejo, da so možnosti za rast proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah s povečanjem zmogljivosti obstoječih objektov in gradnje novih pregrad manjše od 10 odstotkov.

Potrošniki kot sooblikovalci in ujetniki rasti
Cilj končnega potrošnika ni v večji porabi električne energije, temveč v rabi storitev, da bi tako lahko zadovoljil svoje potrebe in pričakovanja. Ustreznih okvirnih pogojev, na podlagi katerih bi podjetja za oskrbo z električno energijo lahko potrošnike podpirala pri učinkoviti rabi energije, doslej ni bilo. Nujno bo treba preiti s prostega trga energije na trg, ki bo potrošnikove potrebe po energiji zadovoljil na okolju prijazen način in po sprejemljivih cenah. To pomeni, da akterji na energetskem trgu ne bodo vključeni le v elektroenergetsko oskrbo, temveč tudi - če je le mogoče - razumno rabo energije. Wuppertalski inštitut za podnebje, okolje in energijo je v svojem poročilu "Pozabljeni steber energetske politike" pokazal, da je treba ustvariti okvirne pogoje, ki bodo akterje na trgu energije zadolžile za rabo njihovega proizvoda, tj. električne energije.
Posledica ločevanja energetskega trga od trga energijske učinkovitosti je naraščanje porabe energije. Oskrbovalcem trga z električno energijo gre seveda za večjo prodajo, zato zmanjševanju energijske učinkovitosti ne bodo nasprotovali.

Manjša prodaja za večji dobiček?
Na odprtem trgu, ki naj bi se ustalil, bi bilo z gospodarskega vidika tudi za upravljavce zanimivo, da bi se vključili v trg energijske učinkovitosti, ki se ne izkorišča v zadostni meri. Tak način delovanja bi imel prednosti tudi pri pridobivanju odjemalcev in trženju, kar bi potrošnikom prineslo le prednosti. Čeprav je zagotovo nujno, da zakonodajalec ustvarja ustrezne okvirne pogoje, je za elektroenergetska podjetja že danes zanimivo vlagati v svoje odjemalce, da bi pri enakem udobju in produktivnosti lahko zmanjšala njihovo porabo, namesto da bi vlagala v nove elektrarne ali kupovala deleže v elektrarnah drugih podjetij.

Zakonodajalci v neprijetnem položaju
Evropski parlament je 13. marca 2005 sprejel Direktivo o vzpostavljanju okvira za določanje zahtev o oblikovanju ekoloških izdelkov, ki porabljajo energijo. Namen direktive je izboljšati učinkovitost porabe energije izdelkov ves čas njihove življenjske dobe tako, da se sistematično upoštevajo okoljski vidiki pri njihovem razvoju. Direktiva je rezultat kompromisa, sklenjenega z energetskim lobijem, in bi jo bilo treba natančneje izdelati za izvajanje. Sicer ne vsebuje zavezujočih določb, vendar pa bo izdelke, ki izpolnjujejo te zahteve, lažje tržiti znotraj Evropske unije. Zaradi vedno večje porabe električne energije v Evropi je to ukrep, ki nikakor ne zadostuje.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter