Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpe bodoče generacije

Od 22. do 25. septembra 2004 je v Kranjski Gori v slovenskih Alpah potekal Alpski teden, na katerem se je srečalo okoli 240 udeležencev iz vseh alpskih držav. Tema konference z naslovom "Alpe bodoče generacije" je bila pravzaprav izziv: predavatelji so obravnavali ekološke, socialne in ekonomske vidike, o katerih se je na delavnicah razvila živahna razprava.
Trajnostni razvoj je po definiciji dolgoročen proces. Za način razmišljanja, usmerjenega v prihodnost, so pri tako kompleksni zadevi potrebne metode, kot jih je v svojem uvodnem referatu pomembno predstavil Bernard Debarbieux z Univerze v Ženevi. Da bi delovanje usmerili v trajnostni razvoj, je prospektivno, tj. v prihodnost usmerjeno razmišljanje. Kompleksnost vprašanja in zahteva po upoštevanju potreb prihodnje generacije imata za posledico, da se od nosilcev odločitev preveč zahteva. V času negotovosti je prospektivno razmišljanje nuja, če želimo oblikovati pot k trajnostnemu razvoju čim učinkoviteje. Šele ko je neka vizija ali neko zaželeno stanje identificirano in ko jo oz. ga sprejmejo tudi prizadeti subjekti, lahko družba ali skupina uresniči ukrepe, ki vodijo k uresničitvi cilja. Predstavljena predavanja so ponudila različne vizije in scenarije, ki so pokazali, kakšna je prihodnost Alp.

Diferencirane razvojne strategije za alpske regije
Pojav, ki je bil posebej omenjen v več prispevkih, predstavljenih na Alpskem tednu, se imenuje prostorska polarizacija. Martin Boesch z Univerze v St. Gallnu je pokazal, kako je globalni proces vedno večje delitve dela in intenzivne gospodarske specializacije končno povzročil prehod od regionalnega samooskrbnega malega gospodarstva do globalne konkurence gospodarskih središč. V tem konkurenčnem boju imajo urbana in dostopnejša območja prednostni položaj. Boesch je zastavil tudi vprašanje, kako se bo lahko spričo te polarizacije v prihodnje razvijalo "alpsko gospodarstvo". V razpetosti med tržiščem in politiko so možne različne strategije. Eno pa se zdi gotovo: zaradi strukturnih razlik v majhnem alpskem prostoru ne more biti enotne skupne strategije, veliko bolj so potrebni čim bolj fleksibilni in različnim zahtevam prilagojeni instrumenti.

Obvladovanje prostorske polarizacije - osrednji izziv
Vpliv polarizacije na prostorsko strukturo in kulturno krajino alpskega prostora je bil predmet več prispevkov, tako npr. Axla Borsdorfa iz Avstrijske akademije znanosti na Dunaju, Maria Broggija iz WSL v Birmensdorfu (Švica), Karla Buchgraberja iz Zveznega zavoda za alpsko kmetijstvo iz Gumpensteina (Avstrija) in Wolfganga Pfefferkorna iz dunajskega podjetja Rosinak. Povzetek vseh teh vplivov lahko povzamemo, kot sledi:

- Razmah urbaniziranih zgostitvenih območij:
več kot dve tretjini od 13 milijonov prebivalcev Alp danes živi na urbaniziranih zgostitvenih območjih v bazenih in dolinskih legah. Stanovanjska in obrtna območja, ceste in železniške proge, nakupovalna središča in rekreacijski objekti se gradijo na najboljših kmetijskih zemljiščih in v vedno večji meri izrivajo sonaravne krajinske elemente. Zaradi morfologije alpskih dolin in bazenov so škodljivi učinki na okolje, kot so hrup ali vnos škodljivih snovi, v Alpah pogostokrat veliko bolj intenzivni kot zunaj alpskega območja. Iz tega lahko sklepamo, da bo za območja z ugodnimi naravnimi danostmi v Alpah tudi v bližnji prihodnosti značilna njihova intenzivna rast.

- Prostorska koncentracija turizma:
območja z intenzivnim turizmom sicer trenutno obsegajo komajda 10 % vseh alpskih občin, vendar pa predstavljajo drugo področje rasti v Alpah. Turizem je najzaslužnejši za gospodarski uspeh Alp v zadnjih sto letih, pri čemer je osnova zgodbe o uspehu zagotovo v prvi vrsti alpska krajina. Učinki turizma na kulturno krajino so ambivalentni: po eni strani so s tem povezani veliki posegi v krajino in velik pritisk na zemljišča in to večinoma na visokih nadmorskih višinah v občutljivih ekosistemih, po drugi strani pa ima ekstenzivno kmetijstvo korist od turizma, saj mu lahko ta zagotavlja tržišče za domače pridelke in izdelke. V naslednjih desetletjih bodo podnebne spremembe in s tem povezano pomanjkanje snega kot tudi vedno večji konkurenčni boj med turističnimi destinacijami povzročili prostorsko koncentracijo: velika in kapitalsko močna alpska turistična območja bodo preživela, nasprotno pa bodo območja v nižjih legah in s slabšo kapitalsko osnovo postala žrtev konkurence.

- Kriza "vmesnih prostorov": gre za območja zunaj urbaniziranih zgostitvenih območij, za katere je danes značilna visoka dnevna migracija zaposlenih, za območja, ki izgubljajo delovna mesta in gospodarsko moč, saj se vedno bolj razvijajo v čista stanovanjska in spalna naselja. Ker je povpraševanje po stanovanjih večinoma veliko, razpršena gradnja narašča. V teh regijah je število dopolnilnih kmetij še posebej veliko. Se bo tudi prihodnja generacija še pripravljena ukvarjati z dejavnostmi, ki prinašajo dodatni zaslužek in hkrati obremenjujejo? Vsekakor moramo pričakovati, da bo prišlo do opuščanja delovno intenzivnih dejavnosti: kmetijstvo se umika na območja z ugodnimi naravnimi razmerami za kmetovanje; strma pobočja in težko dostopne površine se ne obdelujejo več, sčasoma se bodo zarasle in prekril jih bo gozd.

- Divjina se vrača: v približno polovici alpskih občin se je število prebivalcev in delovnih mest v zadnjih letih zmanjšalo. Večinoma gre za periferne predele in visoko ležeče, težko dostopne stranske doline. V prihodnje lahko pričakujemo nazadovanje v razvoju: kjer bo manj delovnih mest in kjer bo upadalo število prebivalstva, se bo zmanjševal tudi obseg lokalne oskrbe, javnih služb in lokalnega prometa. Posledica bo nadaljnje odseljevanje in praznjenje celih krajev. Danes imata v teh regijah kmetijstvo in gozdarstvo še vedno sorazmerno pomembno vlogo, saj obstaja le malo drugih možnosti za zaslužek. V prihodnje lahko pričakujemo, da se bodo strmi in težko dostopni predeli spremenili v površine ekstenzivne izrabe za kmetijstvo in se nazadnje sploh ne bodo več obdelovali. Posledično bo gozd spet zavzel velike površine. Vedno bolj se tudi opuščata gospodarjenje z gozdovi in nega gozdov, zato gozd po mnenju različnih predavateljev ne more več izpolnjevati varovalne funkcije.

Politika mora zagotoviti ustrezne okvirne pogoje
Iz več prispevkov je jasno razvidno, da je razvojne trende širših razsežnosti le težko obvladovati. Po drugi strani pa je jasno, da mora politika nujno zagotoviti dobro usklajene programe in instrumente, s katerimi bi bilo tako mogoče vsaj omiliti najhujše posledice teh razvojnih gibanj. V alpskem prostoru že obstajajo nekateri pozitivni primeri, kot je avstrijski program ÖPUL, s pomočjo katerega se ohranja in razvija alpska kulturna krajina.
"Zaraščanje krajine z gozdom" in "izginjanje naravne krajine" sta temi, ki sta danes v celotnem alpskem prostoru v središču razprav. Nekateri so mnenja, da pomeni izginjanje odprte kulturne krajine ogrožanje temeljev hribovskega kmetijstva in tudi turizma, in zato sklepajo, da je vsaj na posebno kritičnih območjih ogrožena tudi poselitev človeka; drugi spet vidijo v umiku človeka iz nekaterih predelov Alp tudi nekaj pozitivnega. V vsakem primeru pa je jasno, da je v zvezi s (kulturno) krajino prišlo do menjave vzorca. Družbe v alpskih državah so danes prvič v svoji zgodovini prisiljene, da se lahko oz. da se morajo zavestno odločiti za oziroma proti različnim pojavnim oblikam krajine: kakšno krajino želimo imeti, kdo naj bo odgovoren, da bo podoba krajine taka, kot jo želimo imeti, kdo bo to plačal, kakšna bo cena za to?
Razprava je sprožila tudi druga zanimiva vprašanja: kako se je o tako večplastni temi v družbi mogoče dogovoriti? Ali so obstoječi modeli za razpravo in odločanje še primerni? Ali pa potrebujemo druge oblike, ki omogočajo sodelovanje širše javnosti? Vprašanje o novih modelih družbenega dogovarjanja - na ravni EU poteka o tem vprašanju pod geslom ´good governance´ široka razprava - ne zadeva samo vsebinskih področij, kot sta ´krajina´ ali ´varstvo narave´; vedno pomembnejše mesto ima tudi pri razpravi o prihodnji mobilnosti in prihodnjem turističnem razvoju vključevanje javnosti.

Raznovrstnost turistične ponudbe
Posebna tema kranjskogorskega Alpskega tedna je bil turizem. Izhajajoč iz dejstva, da zimski turizem stagnira in da je opaziti velik upad pri letnem turizmu, sta Philippe Bourdeau in Jean Corneloup (IGA, Grenoble) predstavila tiste ekonomske, socialne in okoljske vidike, ki so odločilnega pomena za prihodnji razvoj alpskega turizma.
Eden najpomembnejših aktualnih pojavov je diverzifikacija. Medtem ko je v Alpah nekdaj prevladovalo le malo športov, pa je danes njihova raznolikost komajda še pregledna: po eni strani število novih športnih zvrsti narašča, po drugi strani pa se vedno bolj povečuje tudi število krajev, kjer izvajajo posamezne športne zvrsti.
Velikega pomena pri tem je dejstvo, da se številni trendni športi ne izvajajo v visokogorskih predelih, temveč da se mnogi od novih športov odvijajo na srednjih nadmorskih višinah in v bližini samega kraja. To bi lahko po eni strani pomenilo razbremenitev za višje ležeča območja, po drugi strani pa bi se tudi zaradi športnih dejavnosti še povečal pritisk na alpske dolinske lege, ki so že tako ali tako preobremenjene. Zaradi podnebnih sprememb se v zadnjem času izvajanje velikih projektov urejanja območij v turistične namene "pomika" vedno višje - tja, kjer tudi v prihodnje lahko pričakujemo zadostne količine snega.
Francesco Pastorelli je zastavil vprašanje, kakšno pot naj uberejo tista območja, ki si v prihodnosti od turizma ne morejo več obetati ničesar več. Je njihova alternativa ekološki turizem?Morda v medsebojnem povezovanju različnih sektorjev? Bo ustvarjena regionalna vrednost zadostovala za zagotavljanje eksistence prebivalcev? Morda pa bo vsaj nekaterim od teh območij s spretnimi novimi prijemi vendarle uspelo najti pametno rešitev in ubrati pot do trajnostnega razvoja.
shranjeno pod:
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter