Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Raziskava OECD o alpskem prometu, sprejemljivem za okolje: Možno brez revolucije

"Alpski prostor je še posebej občutljivo področje, na katerega zaradi topografskih značilnosti in obsega prometa na zelo majhni površini močno vplivajo obremenitve okolja, ki jih povzroča promet." To je izjava iz predgovora raziskave, ki so jo januarja v Chamberyju predstavili avtorji pilotskega projekta EST (trajnostni in za okolje sprejemljiv alpski promet) pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Projekt so skupaj pripravile Avstrija, Francija in Švica. Študijo so opravili v okviru raziskovalnega projekta OECD o trajnostnem in za okolje sprejemljivem prometu.
Izhajajoč iz cilja za trajnostni in za okolje sprejemljiv promet v letu 2030 so avtorji s pomočjo povratne analize raziskovali ukrepe, ki so potrebni za uresničenje tega cilja. Ozadje raziskave je predstavljala Alpska konvencija, v kateri so se pogodbenice obvezale, da bodo zmanjšale obremenitve in nevarnosti v prometu čez Alpe in znotraj njih. Namen pilotskega projekta EST je bil določiti cilje in merila za trajnostni alpski promet ter raziskati strategije in ukrepe za trajnostni promet, ki poteka čez Alpe in znotraj njih.

Skupna merila
Za trajnostni in za okolje sprejemljiv promet v letu 2030 je bilo določeno šest meril, ki naj bi predstavljala lokalne, regionalne in globalne obremenitve. Nekatera od teh meril je določila Svetovna zdravstvena organizacija (onesnaževanje zraka, hrupa, ki ga povzroča cestni promet):
- skupna emisija CO2: - skupna emisija NO2: - skupna emisija VOC: - glede na krajevne in regionalne pogoje za emisijo drobnih delcev: zmanjšanje vrednosti med 55 % in 99 % v primerjavi z letom 1990;
- glede na krajevne in regionalne pogoje za hrup: največ 55 decibelov podnevi oziroma 45 decibelov v nočnem času in v notranjih prostorih;
- izraba površin za izgradnjo prometne infrastrukture se mora v primerjavi z letom 1990 zmanjšati.

Tisti, ki so sodelovali pri projektu EST, menijo, da bodo 40 % do 45 % ukrepov, ki so potrebni za izpolnitev meril EST, sestavljale tehnološke opcije, 55 % do 60 % pa ukrepi s strani povpraševalcev ter sprememba položaja v korist ustanovam javnega prometa, ki bodo okolju primernejša.
V nasprotju s splošnimi ugotovitvami raziskave OECD avtorji projekta za celotni alpski prostor ocenjujejo, da bodo okrog dve tretjini projekta predstavljale tehnološke izboljšave, le eno tretjino pa ukrepi s strani povpraševanja.

Pozitivni vplivi na tržišče delovne sile
Izvedba predlaganih ukrepov negativno ne bo vplivala ne na gospodarsko rast niti na trg delovne sile. Model gospodarstva, ki ga je izdelala avstrijska skupina, kaže, da bi znašala rast bruto domačega proizvoda na leto manj kot 0,1 %, medtem ko bi se število brezposelnih zmanjšalo s 6,3 % na 5,9 %.
Avtorji študije so mnenja, da se večina potrebnih političnih instrumentov že uporablja ali pa so v pripravi. Zadostovala bi torej njihova učinkovita in hitra uporaba, kar se pa ta trenutek ne dogaja. V resnici želi splošna evropska prometna politika rešiti problematiko naraščanja prometa s pomočjo tehničnih rešitev in pri tem prepogosto z gradnjo novih cest. To pa je nevzdržno, predvsem za ljudi, ki imajo težave zaradi škodljivega vpliva cestnega prometa na okolje. Kot je znano, pa pogum politikov ni vedno tako velik, kot če ga primerjamo z dobro pripravljeno vsebino določenih dokumentov in študij (bele knjige, konvencije, memorandumi itd.). Zasluga predstavljene raziskave je prav v tem, da je pokazala, katere so prednosti, in da je obravnavala problematiko prek meja osnovne teme. Tak pristop se v politiki žal še ni uveljavil.
Brošuro, ki je na voljo v francoskem, italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku, lahko dobite pri Zveznem ministrstvu za okolje, mladino in družino, Stubenbastei 5, A-1010 Wien; ISBN 3-902010-28-2.

Vir: CIPRA Info 56, www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/883
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter