Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Slovenci na avstrijskem Koroškem še vedno čakajo na svoje pravice

Nekdanja večnacionalna Avstro-Ogrska je zaradi pogosto sporno začrtanih meja na nekaterih območjih zapustila številne etnične probleme. Eno od takih območij je tudi avstrijska Koroška, kjer okrog 15.000 do 30.000 ljudi pripada slovenski narodni skupnosti. Napetosti med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom sicer še niso popolnoma izginile, slovenski jezik se je šele začel postopoma vračati v javno življenje: odprli so slovenske šole, obstajajo slovenski radijski in televizijski programi, v nekaterih okrožjih je slovenščina postala drugi uradni jezik.
Vzdušje med slovensko in nemško govorečimi prebivalci se izboljšuje in od leta 1990 dalje stalno narašča tudi število osnovnošolskih otrok, ki obiskujejo dvojezični pouk.
A kljub dejstvu, da so manjšinam samostojne pravice zagotavljene z avstrijsko zvezno ustavo, sprejema Zvezna dežela Koroška vedno znova ukrepe, s katerimi skuša te pravice kratiti. Dogodek, ki je že večkrat pritegnil pozornost Evrope, je spor zaradi dvojezičnih napisov. Leta 1972 je prišlo do "napada na krajevne table", ko je bila nasilno odstranjena večina dvojezičnih krajevnih tabel, ki so bile na novo postavljene le malo pred tem dogodkom. V vseh teh letih so se sicer zmanjšale ovire, ki so preprečevale občinam, da bi jim bil priznan status dvojezične občine s pripadajočimi pravicami. Izvajanja sklepa o dvojezičnih napisih ni bilo mogoče iztožiti. Šele sklep avstrijskega ustavnega sodišča leta 2001 je pristojnim organom naložil obveznost izvajanja sklepa, za kar pa se le-ti niso zmenili. Nedavno so na opozorilnih tablah na avtocestah napis "Ljubljana" celo spremenili v "Slowenien".
Če se z dejanji, ki so zgolj simboličnega značaja, spodkopava že davno začeti proces zbliževanja, lahko kulturnemu razvoju in skladnemu skupnemu življenju neke skupnosti to samo škoduje.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter