Novice
Prihodnost čezalpskega prometa z vidika Švice
16.12.2003
/
Ueli Balmer
S sprejetjem ljudske iniciative za zaščito območja Alp pred vplivi tranzitnega prometa je švicarsko prebivalstvo jasno izrazilo svoje stališče do te problematike. Posledično naj bi se število voženj, ki jih na poti čez švicarske Alp opravijo težka tovorna vozila, letno zmanjšalo na 650.000, tj. na polovico današnje vrednosti.
Istočasno velja načelna prepoved gradnje novih in širitev obstoječih čezalpskih tranzitnih cest. Ta določba je celo strožja kot ustrezna različica v 11. členu prometnega protokola.
Preusmeritev prometa na železnico kot prednostna naloga
Posledica sprejetja pobude o varstvu Alp in drugih odločitev, sprejetih na referendumih, je, da je Švica razvila specifično politiko tovornega prometa, ki si zastavljeni cilj prizadeva doseči prek preusmerjanja prometa na železnico. To naj bi uresničili z dodeljevanjem ustreznih spodbud in brez prisilnih ukrepov.
Politika, s katero bi torej dosegli tako zastavljeni cilj preusmeritve, temelji v glavnem na treh stebrih: to so taksa, ki jo težka tovorna vozila plačujejo glede na nosilnost (LSVA), gradnja železniške infrastrukture in reforma železnice. Sprejeti so bili tudi številni spremljajoči ukrepi (nadzorovanje prometa težkih tovornih vozil, subvencioniranje cen na posameznih odsekih itd.) Kljub dejstvu, da je na sprejete ukrepe močno vplivala tranzitna prometna politika, pa le-ti vplivajo na tovorni promet na celotnem švicarskem ozemlju. Predpis o taksi LSVA je stopil v veljavo 1. januarja 2001, reforma železnice se izvaja postopoma, prvega od obeh baznih predorov pa naj bi odprli predvidoma leta 2007.
Delni cilj dosežen, končnega cilja pa še ni videti
Zaradi sprejetih ukrepov, deloma pa najbrž tudi zaradi šibke konjunkture, se je število tovornih vozil v čezalpskem cestnem prometu ustalilo. S tem je bil dosežen prvi delni cilj. Še občutnejše so bile posledice v celotnem švicarskem prometu, kjer se je občutno zmanjšalo število prevoženih kilometrov. To si lahko razlagamo predvsem s povečano učinkovitostjo cestnega prevoza, medtem ko je zmogljivost železniškega prometa ostala tako rekoč na enaki ravni.
Z zvišanjem takse za težka tovorna vozila glede na nosilnost (LSVA), kar naj bi se zgodilo predvidoma leta 2005, in skorajšnjim odprtjem baznega predora pod Lötschbergom se bodo pogoji za preusmeritev prometa na železnico še izboljšali. A brez občutne izboljšave kakovosti ponudbe železnice v mednarodnem prometu (vodilni motiv je zanesljivost) bo le težko doseči ambiciozno zastavljeni cilj, da bi prepolovili obseg tranzitnega prometa na tranzitnih oseh.
Vir: CIPRA-Info 70
Preusmeritev prometa na železnico kot prednostna naloga
Posledica sprejetja pobude o varstvu Alp in drugih odločitev, sprejetih na referendumih, je, da je Švica razvila specifično politiko tovornega prometa, ki si zastavljeni cilj prizadeva doseči prek preusmerjanja prometa na železnico. To naj bi uresničili z dodeljevanjem ustreznih spodbud in brez prisilnih ukrepov.
Politika, s katero bi torej dosegli tako zastavljeni cilj preusmeritve, temelji v glavnem na treh stebrih: to so taksa, ki jo težka tovorna vozila plačujejo glede na nosilnost (LSVA), gradnja železniške infrastrukture in reforma železnice. Sprejeti so bili tudi številni spremljajoči ukrepi (nadzorovanje prometa težkih tovornih vozil, subvencioniranje cen na posameznih odsekih itd.) Kljub dejstvu, da je na sprejete ukrepe močno vplivala tranzitna prometna politika, pa le-ti vplivajo na tovorni promet na celotnem švicarskem ozemlju. Predpis o taksi LSVA je stopil v veljavo 1. januarja 2001, reforma železnice se izvaja postopoma, prvega od obeh baznih predorov pa naj bi odprli predvidoma leta 2007.
Delni cilj dosežen, končnega cilja pa še ni videti
Zaradi sprejetih ukrepov, deloma pa najbrž tudi zaradi šibke konjunkture, se je število tovornih vozil v čezalpskem cestnem prometu ustalilo. S tem je bil dosežen prvi delni cilj. Še občutnejše so bile posledice v celotnem švicarskem prometu, kjer se je občutno zmanjšalo število prevoženih kilometrov. To si lahko razlagamo predvsem s povečano učinkovitostjo cestnega prevoza, medtem ko je zmogljivost železniškega prometa ostala tako rekoč na enaki ravni.
Z zvišanjem takse za težka tovorna vozila glede na nosilnost (LSVA), kar naj bi se zgodilo predvidoma leta 2005, in skorajšnjim odprtjem baznega predora pod Lötschbergom se bodo pogoji za preusmeritev prometa na železnico še izboljšali. A brez občutne izboljšave kakovosti ponudbe železnice v mednarodnem prometu (vodilni motiv je zanesljivost) bo le težko doseči ambiciozno zastavljeni cilj, da bi prepolovili obseg tranzitnega prometa na tranzitnih oseh.
Vir: CIPRA-Info 70
Instagram
LinkedIn