Hitrost izvedbenega procesa Alpske konvencije se v alpskem prostoru med posameznimi pogodbenicami ne bi smela preveč razlikovati, saj bi to lahko povzročilo, da bi bile le-te prisiljene nasprotovati ratifikaciji izvedbenih protokolov. Vsi obstoječi protokoli so že v veljavi v Avstriji, Lihtenštajnu in Nemčiji, v Franciji in Monaku le nekateri od njih. V kratkem bodo vsi protokoli v ratifikacijo predloženi tudi slovenskemu parlamentu. Za Švico in Italijo pa ni mogoče predvideti, ali bo do ratifikacije sploh prišlo oziroma kdaj in kako bo potekala ratifikacija ter koliko protokolov bo pri tem sploh prišlo v poštev.

Zavzemanje NVO je potrebno tudi v prihodnje

Če se bodo zamude v ratifikacijskem procesu nadaljevale, bi lahko to v "pionirskih" državah zaradi morebitnih neskladij pri konkurenci in slabosti, pogojenih z lokacijo, povzročile, da bi se zaslišala namera po upočasnjenem delovanju ali celo izstopu iz Konvencije. Zato mora biti še naprej naloga nevladnih organizacij, zlasti tistih s statusom opazovalk pri Alpski konvenciji, da odločno opozarjajo na neizpeljani ratifikacijski proces.
Položaj bo postal kritičen, če se pričakovanja ne bodo izpolnila. Vendar pa nevladne organizacije na območju Alp nikakor ne smejo dopustiti, da bi popustile pri svojih prizadevanjih za Alpsko konvencijo. To dolgujejo svojim članom v združenjih. Alpska konvencija je danes namreč ena od maloštevilnih možnosti za korigiranje (smeri) problemov alpskega sveta.

Osrednje cilje izvajanja je treba opredeliti!
Z vidika NVO je v tem trenutku nujno, da se pogodbenice kar najhitreje sporazumejo glede konkretnih ciljev pri izvajanju Alpske konvencije. Prizadevanja, zahteve in sodelovanje stroke za dosego tega cilja niso nič novega. Spomnimo naj na predlog Akcijskega načrta za uresničevanje Alpske konvencije, ki ga je izdelala CIPRA in je bil nazadnje vključen v teze za izvajanje Alpske konvencije, sprejete na VI. alpski konferenci leta 2000. Pripraviti pa je treba še večletni načrt dela, ki naj bi med seboj strukturno povezal različna stališča pogodbenic in se posvetil strokovnim temam.
.
Opredelitev takega delovnega načrta in prioritet izvajanja ter nadaljnji razvoj tekočih izvedbenih dejavnosti pa ne smeta odvrniti pozornosti od dejstva, da se morajo določbe protokolov v državah, kjer so protokoli v veljavi, sedaj prenesti v vsakdanje delo: uporabljati jih morajo začeti izvršilni organi in oblasti, uporabljati se morajo v obliki zahtev za spremembe zakonov ali kot pripomoček pri argumentiranju, tolmačenju in utemeljevanju programov, načrtov itd.

Časa za postranske zadeve ni več

Opazovalci, kot sta CIPRA ali CAA (Club Arc Alpin), imajo sedaj v okviru neke konvencije prvič možnost, da sodelujejo v odboru za preverjanje izvajanja določb, kjer bo šlo za dolžnost poročanja in obravnavo primerov domnevnega neupoštevanja določb protokolov. Na to pravno izvrševanje protokolov Alpske konvencije se bodo morale NVO in pogodbenice seveda vsebinsko in organizacijsko dobro pripraviti.

Na marsikaterem področju nimamo več časa za razpravljanje o postranskih zadevah. Sedaj gre za izvajanje, da bo Alpska konvencija lahko izpolnila visoko zahtevo in v najimenitnejšem delu Evrope - v Alpah - poiskala pravo ravnovesje med gospodarstvom, potrebami družbe in ekologijo.
Vir: CIPRA-Info 70