Osebna orodja

  Iskalni filter  

Dosjeji

Živeti z velikimi zvermi

Vračanje populacij medveda, volka in risa za Alpe sicer ne pomeni največjega izziva, gre pa zagotovo za izziv, o katerem potekajo zelo burne razprave. Emocionalna raven ni v nikakršnem sorazmerju z dejanskim pojavljanjem velikih zveri in škodo, ki jo le-te na rejnih živalih povzročajo. Vodilno vlogo v teh razpravah ima manjšina, predvsem rejci drobnice, lovci in naravovarstveniki, politika pa se prilagaja. Potrebno je osveščati in ločiti emocionalno raven od dejanskega stanja.

Nekaj podatkov o velikih zvereh, ki živijo na območju Alp

Rjavi medved (Ursus arctos)

© Ruth Rudolph / pixelio.de

Rjavi medved potrebuje neokrnjen življenjski prostor, kot so listnati gozdovi, kjer lahko najde dovolj hrane, tj. semen, jagod in odpadlega sadja. V 70 odstotkih se prehranjuje z rastlinsko hrano, sicer pa se hrani tudi s poginulimi živalmi in redkeje z domačimi živalmi. Medved se praviloma umakne, ko zazna bližino človeka, plahost pa izgine, če ga ljudje hranijo ali kadar ga privabijo lahko dostopni viri hrane, kot so smetnjaki ali čebelnjaki. Medved lahko človeka napade, če ga ta preseneti, ko brani svoje mladiče, se hrani ali pa ga razdraži pes. S pravilnim ravnanjem lahko tveganje za napad zmanjšamo na najmanjšo možno mero.

Po ocenah strokovnjakov živi v Alpah okoli 50 do 60 medvedov, večina od njih v otočnih populacijah v vzhodnoalpskem gorstvu. V Trentinu (I) se je v letih 1999–2002 številčnost populacije okrepila zaradi prihoda medvedov iz Slovenije na tamkajšnje območje. Občasno se zgodi, da na območje Centralnih Alp zaidejo posamezni mladi osebki. A preden se na druga območja selijo medvedke in tam zagotovijo obstoj nove populacije, lahko traja desetletja. To pomeni, da je medved kot živalska vrsta še vedno ogrožen.

Volk (Canis lupus)

© paukereks / pixelio.de

Volkovi živijo v Alpah v tropih, ki štejejo od dveh do šest osebkov. Običajno se pari le vodilna samica. Če človek volčjo populacijo uravnava nestrokovno, se naravna „družinska struktura“ poruši, s tem pa se poruši naravno ravnovesje pri razmnoževanju. Za razliko od ljudi volkovi lovijo predvsem bolno in staro divjad in le redko mladiče. S tem prispevajo k ohranjanju ravnovesja v populaciji divjih živalskih vrst. Kjer je dovolj divjadi in kjer so domače živali zaščitene, so slednje – predvsem ovce – tudi manj ogrožene. V Švici tako volkovi od okoli 200.000 ovac v pašni reji uplenijo okoli 200 ovac letno, okoli 4.000 ovac pogine zaradi drugih vzrokov (bolezen, padec v prepad idr.), zelo redka pa so srečanja med ljudmi in volkovi. Previdnost je potrebna, kadar človeka spremlja pes.

V Alpah živi od 350 do 400 volkov, od tega se 300 do 350 osebkov v tropih pojavlja v zahodnih Alpah na obmejnem območju med italijanskimi vzhodnimi Alpami in Švico. Pred nekaj leti se je v vzhodni Švici izoblikoval nov trop. Številčnost volka v Sloveniji ocenjujejo na okoli 50 osebkov. Preživetje volka v Alpah pa s tem še ni zagotovljeno.

Ris (Lynx lynx)

© Stefan Heerdegen / pixelio.de

Ris je samotar in išče zavetje in mir. Živi v strnjenih gozdovih, prehranjuje se s srnjadjo in gamsi, z manjšimi sesalci in domačimi  živalmi, kot so ptice, koze ali zajci.

Risja populacija v Alpah šteje okoli 130 osebkov, kar pomeni, da je stabilna, vendar hkrati še vedno ogrožena: za zagotovitev preživetja populacije bi bila zato nujna podvojitev števila osebkov. Na številnih območjih so izvedli ponovno naselitev risa. Velike, pogosto smrtne ovire pri širitvi populacije so prometnice in druge infrastrukturne prepreke.

Povezave

Kje je bil medved? — 3169Kb
Infografika, Letno poročilo CIPRE International za leto 2010

Druge informacije