Osebna orodja

  Iskalni filter  

Dosjeji

Zimski turizem v Alpah

© atze_67 / flickr

Zimski turizem – čemu?

Zasnežene gore, neokrnjena pokrajina, tišina z mesečino obsijane noči: podoba zime v Alpah, kot jo slikajo turistični ponudniki, se vse manj ujema z realnostjo: umetno zasnežene proge se vijejo po golih, rjavo obarvanih pobočjih, teptalni stroji drdrajo ponoči gor in dol po strminah, obiskovalci restavracij so prikrajšani za doživetje, kot je osvojitev gorskega vrha, v dolini hotelski kolosi zapirajo pogled na gorsko kuliso, občine so zadolžene zaradi visokih infrastrukturnih stroškov. Zimski turizem v Alpah je v krizi.

Tak razvoj ne škodi le gostom in turističnim ponudnikom, temveč tudi ljudem, ki na tem območju živijo vse leto. Turizem ne more biti sam sebi namen. Možnost, da zapustiš domači kraj in se odločiš, da boš določeno obdobje preživel nekje drugje, je razkošje, ki si ga lahko drugje po svetu privoščijo le malokateri – in od teh mnogi od njih živijo v Evropi. Prav Alpe so v preteklih desetletjih s tem veliko pridobile. Danes pa se število tistih, ki se ukvarjajo z zimskimi športi, zmanjšuje, oddaljene turistične destinacije pa uspešno vabijo z eksotično ponudbo. Upanje, da se bodo razmere izboljšale, kalijo podnebne spremembe.

Ocenjujejo, da znaša delež zaposlenih v alpskem turizmu okoli 10 do 15 odstotkov, pri čemer so zanj značilna močna regionalna in sezonska nihanja. Plače so podpovprečne, delež žensk in migrantov pa je nadpovprečen. Ali bo lahko zimski turizem tudi v prihodnje pripomogel k ekonomskemu preživetju alpskih prebivalcev, je po eni strani odvisno od socialnih in ekoloških pogojev in virov. Po drugi strani pa tudi od posledic zimskega turizma s socialnega in ekološkega vidika kakor tudi od tega, ali bo vse to ustrezno upoštevano pri nadaljnjem razvoju.

Viri in več informacij:

Alpska konvencija (2013): Poročilo o stanju Alp: Trajnostni turizem v Alpah

 

Druge informacije