Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Infrastruktura in naravni viri

29.09.2016
© Frank Schultze/Zeitenspiegel
Image caption:
© Frank Schultze/Zeitenspiegel

Kako načrtovati infrastrukturo?

Kdor načrtuje infrastrukturo, denimo novo prometnico, mora najprej odgovoriti na različna vprašanja, kot so: kateri pravni pogoji veljajo v takem primeru, kdo odloča, ali je dovoljena gradnja npr. novega predora in kje naj poteka trasa ipd. Odgovor zahteva tudi vprašanje določitve časovnega okvira: medtem ko je določene ukrepe na področju prometa, kot je namestitev naprav ali ovir za umirjanje prometa, mogoče uresničiti sorazmerno hitro, pa je pri drugih, npr. gradnjo predora, za njihovo načrtovanje in izvedbo lahko potrebnih tudi več desetletij. Prav tako je pomembno poznavanje geoloških značilnosti in posebnosti naravnega prostora, kjer naj bi bil tak ukrep izveden, saj je tako mogoče oceniti njegov vpliv na življenjski prostor rastlin in živali ter možnost morebitnih naravnih nesreč za ljudi.

Dejstvo je, da vsaka nova infrastruktura istočasno pomeni tudi porabo virov, pa naj gre pri tem za tla, energijo ali pokrajino. Površina zemljišč, ki jih imamo v uporabi danes, je trikrat večja od površine, ki so jo za uporabo imeli na voljo naši stari starši pred 50 leti. Gradnja novih naselij prinaša več infrastrukture, kot so ceste ali kanalizacijski sistemi. Porabo tal povzroča sama poraba tal.

Bistveni element pri načrtovanju je zato raba zemljišča, ki varčuje z viri. Ena od možnosti je ustrezno «recikliranje» pozidanih zemljišč, torej vnovična uporaba teh zemljišč ali pa sprememba njihove namembnosti. Načrtovanje na regionalni ravni omogoča občinam izkoriščati dane sinergije in varčevati z viri. Za varčno gospodarjenje s tlemi so še druge možnosti, npr. zgoščevanje zazidave in izraba potenciala zemljišč, kot je npr. gradnja večnadstropnih hiš. 

> Povezave k temi