Innsbruck/A, 4.5.2009

Video intervju je na voljo v jeziku, v katerem smo ga posneli. Ogledate si ga lahko tukaj.

Širjenje pasivnega standarda:

Tega ne morete kjerkoli vsiljevati ali ukazati, standard se lahko širi le postopoma, z izkušnjami. Ljudje bi radi najprej izvedeli, ali to funkcionira. Ko pa so gradbeniki iz prakse usposobljeni in se začne profesionalna gradnja, šele takrat je mogoče, kot to opazujemo danes v Avstriji, standard uporabljati v večjem obsegu.

Po mojem prepričanju je zelo pomembno, da spodbujamo primere dobre prakse in energijsko resnično učinkovito gradnjo tako z demonstracijskimi objekti kot tudi s predstavitvijo prednosti take gradnje,  z zglednim načinom gradnje v javnem sektorju pa tudi z ustreznimi finančnimi spodbudami, kot npr. s krediti z ugodnimi obrestmi, kar že počnejo v Avstriji in Nemčiji.

Ovire in prepreke

Naš vtis je, da dejansko primanjkuje znanja, torej praktičnega znanja. Kar slišiš od drugih, ni dovolj, stvari je treba tudi v praksi resnično obvladati, to je najpomembneje. Zato Inštitut za pasivno hišo podeljuje certifikat arhitektom, ki so že zgradili certificirano pasivno hišo, kot praktični dokaz njihovega delovanja na tem področju.

Kaj lahko/mora narediti politika pri spodbujanju energijsko učinkovite gradnje?

Podpora je lahko sestavljena iz več komponent. Ena odločilnejših komponent je, da se politika jasno opredeli in reče: "Da, občutno želimo izboljšati energijsko učinkovitost!". In seveda mora z ustreznim primerom dati zgled, na primer na področju gradnje v javnem sektorju.
In tu je seveda vprašanje  zagotavljanja materialne, stvarne podpore. Pospeševanje energijsko učinkovite gradnje je treba še izpopolniti, zlasti je treba opredeliti, katere so ključne točke pri doseganju resnično povečane energijske učinkovitosti, torej da ne naredimo stvari na pol, temveč realiziramo resnično dobre projekte in z njimi prepričamo ljudi.

Drugi modeli pasivne hiše

Saj ni pomembno, kako se izdelek imenuje. Zelo pomembno je, da smo dejansko naredili viden napredek, ki ga je mogoče opaziti v kakovosti stavbe. Z našega vidika je sicer škoda, da je npr. sodelovanje, dogovarjanje med standardom Minergie Plus in pasivnim standardom, sorazmerno majhno, […] vendar to ne pomeni, da tam ne obstaja cela vrsta razvojnih trendov, ki v celoti sprejemajo ta mednarodni trend in tudi spodbujajo mednarodno sodelovanje.

Obnova

Pri sanaciji velja bistveno načelo, da jo je treba opraviti temeljito. Odločilno je, da bodo energijsko pomembne spremembe dejansko ustrezale standardom naslednjih 30, 40 let in da bo vsaka opravljena sprememba tudi dejansko ustrezno prispevala k večji učinkovitosti. Kajti običajno je razlika v stroških med t. i. "konvencionalnim" ukrepom (npr. nov omet) in ukrepom energijske izboljšave  (izboljšana toplotna izolacija na fasadi) sorazmerno majhna v primerjavi s stroški, ki nastanejo v vsakem primeru.                                                                                      

Trajnostni razvoj

Razvoj je vedno trajnosten takrat, ko ga lahko zagotavljamo za skoraj neomejeno obdobje in pod pogojem, da je dostopen vsem ljudem, ki si to želijo. To torej pomeni, trajnostno je nekaj, kar je sprejemljivo tako za soljudi kot tudi za zanamce. In tukaj je zelo pomembna visoka energijska učinkovitost. Najpomembnejši cilj, to je uresničiti celovit razvoj, ki bo zajel številne generacije in ves svet, lahko dejansko dosežemo pri nivoju porabe energije in standardu energije, kot ga zagotavlja pasivna hiša.

Trije stebri trajnostnega razvoja:

Ekološki vidik: tu gre za zmanjšanje porabe virov in obremenitev v okolju, kar je mogoče uspešno dokazati za energijsko učinkovito gradnjo na splošno kot tudi za pasivno hišo.
Ekonomski vidik: tu moramo razlikovati med ekonomičnostjo v posameznih primerih in aspekti celotnega gospodarstva. V posameznih primerih je najbolj zanimivo, da energijsko učinkovitost, ki smo jo dosegli s pasivno hišo, dejansko lahko prikažemo kot zanimivo za posameznika. To bo namreč posameznik občutil v lastnem žepu. Z narodnogospodarskega vidika pa je še pomembneje, da z energijsko učinkovito gradnjo preidemo na ustvarjanje dodane vrednosti znotraj države. To pomeni, da bo uvožene surovine, kot sta nafta ali plin, nadomestila domača dodana vrednost, to, kar ustvarja obrtnik ali proizvodno podjetje npr. z energijsko učinkovitimi okni. To je na koncu substanca, ki se ustvarja z denarjem.
Socialni vidik: V preteklih letih so v družbi obstajala gibanja koncentracij in intenziven razvoj v smeri monopolizacije gospodarskih struktur. S trajnostnim razvojem pa se je trend monopolizacije obrnil. Predvsem majhna in srednje velika podjetja sedaj proizvajajo posamezne elemente za pasivno hišo in s tem tudi ustvarjajo zelo solidno podlago za srednje veliko strukturo, ki v občutno večji meri spodbuja lastno iniciativo in razvoj majhnih podjetij. Ta razvoj jasno vodi k drugemu, k modelu družbe, ki v večji meri sloni na osebni odgovornosti in v katerem obstaja tudi povsem druga vrsta socialne odgovornosti.

Okoljska sprejemljivost gradbenih materialov

Okoljska sprejemljivost gradbenih materialov je navsezadnje vprašanje življenjskega cikla. To je najpomembnejši pristop nasploh. Vedno moramo izhajati iz analize življenjskega cikla, pa naj gre za materialne ali denarne tokove. In če to analizo življenjskega cikla res dosledno opravimo, zelo hitro opazimo, kje so prevladujoči faktorji znotraj tega cikla. Življenjski cikel določene zgradbe traja 50, 80, tudi do 100 let. V teh časovnih obdobjih se zgodi zelo veliko in to, kar se tam nabere, to je npr. poraba energije v fazi uporabe. 
Pri kozarcu iz stiropora, ki po petih minutah konča v smeteh, je zmožnost recikliranja materiala zelo pomembna. Stiropor, ki se na objektih uporablja kot toplotna izolacija, bo tam zdržal 50 ali 80 let in privarčeval energijo in je pri tem približno stokrat vnesel energijo, ki je bila potrebna za njegovo proizvodnjo.

Odločilno pri gradbenem izdelku niso njegove estavine, temveč njegov dejanski učinek v času, ko se objekt uporablja. Resnično visoko energijsko učinkovito PVC-okno, katerega U-vrednost znaša le 0,6 ali 0,7 W/m2K Kelvina, je veliko bolj trajnostno, kot je leseno okno, katerega U-vrednost znaša 1,4 W/m2K Kelvina. Torej se ne moremo izgovarjati na - v narekovajih - "ekološke" materiale“, če je učinek, ki ga s tem dosežemo z njihovo uporabo v končni fazi okolju bolj škodljiv, kot če bi uporabljali tradicionalni industrijski izdelek.

Bilanca življenjskega cikla

Bilanca življenjskega cikla kaže, da je pri porabi energije v določeni zgradbi ključno dolgo obdobje njene rabe. Odločilno je, da je v času uporabe poraba energije nizka, kar ne velja samo za ogrevalno energijo, temveč tudi za električno energijo, ki napaja aparate v zgradbi. Izključitev porabe električne energije iz bilance vodi na koncu v napačno optimizacijo.
Prav to velja tudi za sivo energijo, to je tisti del, ki ga pri izdelavi zgradbe prek gradbenih izdelkov vlagam v samo hišo. Siva energija sodi v bilanco življenjskega cikla zgradbe in zanimivo je, da glede optimizacije pravzaprav ni nobenega nasprotja med uporabo sive energije in varčevanjem energije v času uporabe. Res je, da npr. investicija v izolacijo potrebuje dodatno sivo energijo, vendar pa je ta siva energija v primerjavi s privarčevano energijo tako majhna, da o tem dejansko ni vredno razpravljati. Treba je vendar vedno paziti na to, kje dejansko obstajajo pomanjkljivosti in kje nereverzibilni vplivi narave.     

Spodbujati ali omejevati?

Na področju gradnje obstaja cela vrsta omejitev, pa tudi v različnih predvidenih uredbah o varčevanju z energijo. Rezultat takega stanja pa je, da sami sebe prehitro prepričamo, da "smo sedaj naredili dovolj in da nam več kot to, kar je predpisano, sploh ni treba narediti". Menim, da je treba ljudi prepričati, da je to, kar hočemo narediti, edino pravilno, in da je nadaljnje investiranje v to področje smiselno, da je smiselno narediti več kot samo to, kar predpiše država. Vsi ukrepi se morajo v posameznem podjetju izplačati v vsakem, tudi najbolj neugodnem primeru, samo takrat jih zakonodajalec lahko tudi predpiše. In to pomeni, da so v večini primerov za ljudi nadaljnji ukrepi pravzaprav ekonomični. O tem se premalo razpravlja in prevladuje mnenje, da je dovolj, če upoštevamo državne predpise.

Pri obrestih imamo opraviti z relativno širokim manevrskim prostorom, kot se je to spet pokazalo v kriznem obdobju. Zanimivo je videti, da se kapital, ki je na razpolago na tem področju substancialnega trajnostnega razvoja, ne izgubi, temveč se v ustreznih substancialnih strukturah investira v izboljšanje zgradb, v boljšo infrastrukturo, in da v času izvajanja del dodatno tudi ustvarja delo. To pomeni, da se tukaj uresničuje več stvari naenkrat in da je to tudi razlog, zakaj se vlade odločajo, da bodo to področje subvencionirale v še večji meri kot v preteklosti.

Prihodnji razvoj gradnje

Mislim, da je vprašanje prihodnosti gradbene dejavnosti na tem področju absolutno odprto. In to je tudi eno od načel, ki smo jih vedno poskušali uveljaviti. Menim, da je zelo pomembno, da prihodnost pustimo odprto, da bodo torej tudi naši otroci in vnuki imeli manevrski prostor za odločanje. Tega bodo imeli le v primeru, če bodo naše zgradbe v prihodnosti energijsko učinkovite, kar pa je možno samo, če so podrobnosti res izvedene na visoki kakovostni ravni. To je osnovna ideja, ki stoji za energijsko učinkovito gradnjo. Kako se to zdaj izvaja v arhitektonskem smislu, je prepuščeno arhitektom.