Hranilnik CO₂
Ogljik, ki je shranjen v lesu, ki se uporablja kot gradbeni material, veže za približno 80 let. Sodobna enodružinska hiša, grajena po sistemu gradnje z lesenim ogrodjem in 15 tonami vgrajenih lesnih izdelkov, kar ustreza približno 35 m³ lesa, tako iz ozračja absorbira 28 ton CO₂. Po izračunih švicarske lesne industrije je v švicarskih stavbah v obliki lesenih gradbenih elementov vezanih okoli 85 milijonov ton CO₂. To ustreza izpustu CO₂ v Švici zadnjih dveh let.

Hitra gradnja
Posamezni elementi lesene konstrukcije se lahko predhodno izdelajo že v tesarski delavnici. To je možno tudi pozimi, ko so konvencionalna gradbišča na prostem pogosto "zapuščena". Sušenje lesa se izvrši predhodno, zato tudi ni treba čakati, da se zgradba v surovem stanju izsuši. Graditi je mogoče tudi v mrazu. Ker gre za naravno gradivo, tudi ne prihaja do neugodnih vplivov zaradi vonja. V sodobnih tovarniških dvoranah opravijo prefabrikacijo celih delov hiše, npr. strehe ali stropnih elementov, vključno s pritrjeno toplotno izolacijo, z izvrtninami za razvod instalacij in vgrajenimi okni in vrati. Na mestu samem elemente le še sestavijo. Sistemska gradnja sicer zahteva natančno projektiranje, vendar pa izredno zmanjša čas gradnje. Za postavitev konstrukcije prefabricirane enodružinske hiše danes potrebujemo en dan.

"Če želiš ozdraveti, se vseli v leseno hišo!"
Indijanska modrost velja še danes, a pod pogojem, da les ni bil obdelan s snovmi, ki ogrožajo zdravje, kar se je sicer pogosto dogajalo v preteklosti. Zaradi upoštevanja načel gradbeno-konstruktivne zaščite lesa (vgraditi suh les in ga suhega tudi ohraniti) obdelava lesa s kemičnimi sredstvi ni več potrebna. Les je naravno gradivo in ima vse lastnosti, ki so potrebne za ugodno bivalno klimo v prostorih: deluje kot toplotnoizolacijski material, zraku odvzema vlago in jo, če je to potrebno, spet oddaja, nima elektrostatičnega naboja, ima visoko površinsko temperaturo in prijeten vonj in ne oddaja strupenih snovi.

"Nekega dne bodo mojo hišo pokurili moji vnuki."
Če lesena hiša ni bila obdelana s kemičnimi sredstvi in če lahko pri rušenju gradbene elemente iz lesa ločimo glede na posamezne vrste, je enostavna tudi odstranitev hiše. V tem primeru je mogoče izbirati med materialnim ali termičnim recikliranjem. Medtem ko se pri materialnem recikliranju odpadli les pri rušenju predela v iverne plošče in se s tem vrne nazaj v gospodarski krogotok, pa se pri termičnem recikliranju star les uporablja za kurjavo in tako za proizvodnjo električne energije

Za enodružinsko hišo lahke lesene gradnje potrebujemo okrog 35 m³ lesa. Če bi hišo podrli čez 80 let in pri tem 50% stavbe termično reciklirali, bi lahko pridobili okoli 30.000 kWh energije (pri zgorevanju 1 m³ lesa nastane v povprečju 1.800 kWh) - s tolikšno količino energije bi lahko za dvajset let pokrili letne potrebe po energiji v pasivni hiši s stanovanjsko površino 100 m².

Nazaj k pregledu