Zelo razširjeno je mnenje, da je varčevanje z energijo povezano z odrekanji in izgubo bivalnega udobja, a energijsko učinkovite hiše so dejansko "postavile vse na glavo" - varčevanje z energijo tu pomeni veliko pridobitev tako za kakovostno bivanje kot za prihranek pri denarju. V primerjavi s "konvencionalnimi" hišami potrebujejo energijsko varčne hiše kar 80-90 % manj ogrevalne energije, uporabniku pa nudijo v prostorih, dobro prepustnih za svetlobo, v poletnem in zimskem času stalno in prijetno temperaturo.

Tovrsten način gradnje ni omejen le na eno- ali večdružinske hiše, temveč je ravno tako primeren za objekte gospodarske infrastrukture in objekte v javni rabi. Tudi pri sanaciji stavb je mogoče upoštevati številne vidike energijsko učinkovite gradnje, zato se lahko tudi pri "starejših stavbah" poraba energije močno zmanjša, ob tem pa čisto mimogrede poveča bivalno udobje.

Visok delež sončnih dni in alpsko podnebje, ki večinoma ne pozna megle, nudita naravnost idealne pogoje za gradnjo energijsko učinkovitih hiš, vpliv nižjih temperatur zaradi višje lege je mogoče ublažiti z vgraditvijo debelejšega izolacijskega sloja v stavbe. Poleg tega je v Alpah zaradi ostrih zim nujno, da se pri ogrevanju uporabijo vse možnosti za varčevanje.

Če uporabljamo domači les kot gradbeni material, lahko s tem rešimo več problemov naenkrat: sistem lesene gradnje je pri energijsko učinkovitih hišah enostavnejši, koristi od tega imajo domača lesna predelovalna podjetja, ohranjajo se delovna mesta v tistih dolinah, ki jih ogrožata strukturna šibkost in proces odseljevanja, alpske občine pa se bodo prek sodobne arhitekture in razvoja sodobnih metod gradnje v svetu uveljavile in postale vzor tudi za druga gorska območja.