A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

CO₂ (ogljikov dioksid)
Ogljikov dioksid je plin, ki nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Kisik se porabi in s sprošèanjem energije nastaja CO₂. CO₂ je naravni sestavni del ozraèja. Z drugimi toplogrednimi plini prepreèuje prekomerno sevanje toplote v vesolje in s tem skrbi za temperaturo, ki je potrebna za življenje na zemlji. Vsebnost CO₂ v zraku zaradi dejavnosti èloveka v zadnjih desetletjih moèno narašèa, tako da obstaja nevarnost globalnega segrevanja podnebja. Rastline v obdobju rasti odvzemajo iz ozraèja CO₂ in ga uskladišèijo v obliki ogljikovih spojin. Drevesa so zaradi svoje dolge življenjske dobe ponori CO₂.

Difuzijska odprtost
Difuzijsko odprta je tista konstrukcija, ki omogoèa uhajanje vodne pare ali plinov, torej je nasprotje parni zapori. V difuzijsko odprti konstrukciji obièajno ne nastaja vlaga, saj je potencial izhlapevanja zelo velik, s tem pa je zagotovljena varnost za celotno konstrukcijo. Vendar pa se veèja kolièina vodne pare, ki nastaja, recimo, zaradi kuhanja ali prhanja, najuèinkoviteje odstrani s prezraèevanjem. Zlato pravilo pri tem je naslednje: dokler je površina ogledala, ki je v istem prostoru kot vir vodne pare, še rahlo orošena, je vlažnost zraka previsoka in prostor, kjer se sprošèa veèja kolièina pare, je treba prezraèiti.

Difuzija vodne pare
Prehod vodne pare ali plinov skozi snovi.

Emisija
Izpušèanje ali oddajanje snovi v zrak. Mesto ali površina, kjer prihaja do oddajanja emisije, se imenuje vir emisije (emisijski vir). Pojem emisije oznaèuje oddajanje oz. spušèanje snovi in kolièino te snovi. Uporablja se lahko tudi za hrup, toploto itd.

Energijsko število (EŠ)
Kot se pri avtomobilu poraba bencina navaja na sto prevoženih kilometrov, se poraba toplote za ogrevanje izraža v kilovatnih urah na kvadratni meter ogrevane površine stavbe in leto (kWh/m²a).

Energijsko število za toploto
Pri švicarskem gradbenem standardu MINERGIE "energijsko število za toploto" pomeni, da se poleg porabe energije za ogrevanje bivalnih prostorov upošteva tudi poraba energije za pripravo sanitarne vode in elektrièni pogon za prezraèevalni sistem. Neposredna primerjava "energijskega števila za toploto" z energijskim številom ni možna.

Fosilna energija
Energija, ki je nastajala skozi milijone let iz organskih snovi, ki so vezane v tleh in zemeljski skorji (nafta, zemeljski plin, premog, ogljikovodiki itd.). Ta energija ni obnovljiva in je ni mogoèe ponovno proizvesti. Pri zgorevanju fosilnih goriv nastaja CO₂ in se kopièi v ozraèju

Gradbena biologija
Gradbena biologija (biologija gradbeništva) preuèuje z interdisciplinarnega vidika soodvisnosti med bivalnim okoljem in njegovim vplivom na življenje in zdravje èloveka.

Gradbena ekologija
Gradbena ekologija presoja gradiva z vidika ekološke sprejemljivosti, pri èemer se ocenjujejo pridobivanje surovin, proizvodnja, transportne poti, možnost recikliranja in odstranitev. Obravnava in ocena posameznega gradiva zajema celotno obdobje od zaèetka njegove uporabe do odstranitve.

g-vrednost
Oznaèuje koeficient celotne energijske prehodnosti pri oknih in navaja odstotkovni delež sonènega obsevanja, ki prodrejo skozi steklo. Èim veèja je g-vrednost, tem veèji so toplotni dobitki in dobitki sonènega obsevanja. Sodobna trojna zasteklitev ima vrednost 0,8, kar pomeni, da skozi zastekljeno površino v prostor prodre 80 % energije sonènega sevanja .

Koeficient toplotne prehodnosti
Merilo sposobnosti doloèene strukture (npr. gradbenega elementa, opeènega zidu, praznih prostorov, strehe iz lesa ali opeke, izolacije itd.) za toplotni prehod; oznaèuje kolièino toplote, ki v sekundi odteèe skozi kvadratni meter površine materiala, èe je temperaturna razlika med notranjim in zunanjim zrakom 1 K. Enota je W/m² K.

Letna potreba po ogrevalni toploti
Raèunsko ugotovljene potrebe po toploti oz. energiji, ki jo stavba potrebuje v ogrevalni sezoni. Energija za pripravo tople vode ni vkljuèena. Porabo toplote za ogrevanje merimo v kilovatnih urah na leto (kWh/a).

Lesni peleti
Proizvodnja lesnih peletov poteka tako, da se nasekani les (žagovina ali skobljanci) iztiska v lesne pelete valjaste oblike, pri èemer se veziva ne uporabljajo. Peleti imajo velikost cigaretnega filtra in visoko kurilnost zaradi nizke vsebnosti vode. Prodajajo se v vreèah ali pa se uporabnikom pripeljejo s tovornjaki v razsuti obliki. Kurimo jih v peèeh s samodejnim doziranjem, moè ogrevanja je mogoèe enostavno uravnavati prek sobnega termostata. Z uporabo peletov je nastalo popolnoma novo tržišèe za lesne odpadke, ki se doslej niso uporabljali. Zlasti v urbanih središèih, kjer je skladišèenje polen težje, so lesni peleti dobra alternativa za ogrevanje.

Oblika rabe energije
Pri potrebah po energiji govorimo praviloma o treh oblikah: "Primarna energija" je energija v naravi, ki še ni bila preoblikovana, npr. fosilna goriva (surova nafta). Iz primarne energije po pretvorbi pridobimo tako imenovano "konèno energijo": proizvajanje kurilnega olja iz surove nafte v rafinerijah, stiskanje lesnih peletov iz žagovine, proizvajanje elektriène energije iz vodne energije. Pretvorba v konèno energijo je v odvisnosti od energenta povezana z razlièno visokimi izgubami. Pri pretvorbi primarne energije v elektrièno energijo in porazdelitvi njene porabe se izgubita npr. dve tretjini prvotno vsebovane energije. Obliko energije, ki jo v obliki toplote ali svetlobe dejansko uporabljajo odjemalci oz. uporabniki, imenujemo "koristna energija". Ta se pridobiva na mestu samem pri odjemalcu iz konène energije, tako kot npr. energija za proizvajanje kurilnega olja. Za ogrevanje to pomeni pretvorbo kurilnega olja v toploto s pomoèjo kotla za ogrevanje. Tudi pri tem se v obliki toplotnih izgub del neuporabljene energije izgubi.

Obnovljiva energija
Energija iz virov, ki jih po presoji èloveka ni mogoèe porabiti oz. se sproti obnavljajo (regenerirajo), npr. sonèna energija, vetrna energija, energija iz rastlin (les, bioplin), geotermalna energija.

Ogrevana referenèna površina (ORP)
Ogrevana referenèna površina zajema osnovno površino vseh ogrevanih prostorov, h kateri v Avstriji in Švici prištevajo še stene, ki obdajajo prostor (bruto etažna površina), medtem ko ORP v Nemèiji ustreza stanovanjski površini brez sten (neto etažna površina). Èe primerjamo energijska števila Nemèije in Švice, je pri švicarskih vrednostih treba dodati pribl. 15 %.

Parna zapora / parna ovira
Material, ki vodni pari v zraku notranjega prostora prepreèuje, da bi prodrla v izolacijski material, se tam kondenzirala in povzroèila navlaževanje materiala. Za parne zapore ali ovire se uporabljajo posebne paroprepustne folije in kartoni, na izolacijo pa se z notranje strani prostora položijo tudi lesene letve. Parna zapora oz. ovira mora biti položena sklenjeno po celotni površini, istoèasno pa lahko uporablja tudi za zagotavljanje zrakotesnosti.

Siva energija
Èe seštejemo potrebe po energiji, ki je bila proizvedena iz neobnovljivih virov energije (nafta, zemeljski plin, premog, uran, vodna energija ) in je potrebna za proizvodni proces, transport in predelavo od odkopa surovin do konènega proizvoda, dobimo tako imenovano "sivo energijo".

Stopnja izmenjave zraka
Stopnja izmenjave zraka izraža, kako pogosto na uro se v celoti zamenja kolicina notranjega zraka z zunanjim. Število 0,5 izmenjave zraka na uro pomeni, da se zrak v prostoru popolnoma zamenja vsaki dve uri.

Toplotni most
Toplotni mostovi so mesta v ovoju stavbe, kjer v primerjavi z drugimi obodnimi elementi prihaja do visokih toplotnih izgub. Praviloma gre pri tem za stik elementa z objektom ali za vogalni položaj, kjer pride do preboja oz. oslabitve neprekinjene obloge iz toplotnoizolacijskih materialov, zaradi èesar se poveèajo toplotne izgube. Znaèilen toplotni most je betonska balkonska plošèa ali pa armiranobetonska okenska preklada.

Toplotna obremenitev
S toplotno oz. ogrevalno moèjo ocenjujemo kolièino toplote, ki je potrebna, da na najhladnejši dan v zadostni meri segrejemo doloèen prostor. Toplotna moè se meri v vatih na kvadratni meter (W/m²).

Uèinek tople grede
Ogljikov dioksid in drugi plini v atmosferi so za vidno svetlobo (kratkovalovno sevanje) skorajda v celoti prepustni in absorbirajo infrardeèe sevanje. Delujejo kot filter, ki je prepusten le v eno smer, pri èemer prepušèajo vidno svetlobo, ki doseže zemljo, absorbirajo pa infrardeèe sevanje, ki se po pretvorbi energije odbija s površine Zemlje.

u-vrednost
Koeficient toplotne prehodnosti (u-vrednost, pred tem: k-vrednost) izraža kolièino toplote, ki v eni uri prodre skozi 1 m² površine materiala pri temperaturni razliki 1 °C ali kelvina (K) med notranjim in zunanjim prostorom. Enota je W/m²K. Nižja je u-vrednost, boljša je izolativnost materiala in manjše so izgube toplote.

Zrakotesnost
Za funkcionalno sposobnost energijsko uèinkovite hiše je bistvenega pomena zrakotesnost ovoja zgradbe, kar pomeni, da med notranjimi prostori in zunanjostjo ne prihaja do izmenjave zraka. Pri projektiranju zgradbe je zato treba izdelati zasnovo ukrepov za zagotavljanje zrakotesnosti, ki bo zajela celoten ovoj stavbe, vkljuèno z vsemi prikljuèki in preboji. Ker vsak vijak in vsaka vtiènica pomenita hkrati tudi prekinitev oz. preboj sloja izolacije, je priporoèljivo predvideti notranjo inštalacijsko oblogo, v katero bodo speljani vsi kabli in napeljava.