Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Okrogla miza: POSODOBITEV POTNIŠKEGA IN PERSPEKTIVE UVEDBE TAKTNEGA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI

Četrtek, 21. 9. 2017,  ob 13.00, v dvorani nad vrtcem, na Paplerjevi ulici 15, v Borovnici

organizator: občina Borovnica, Koalicija za trajnsotno prometno politiko 

  • Predstavnik  Ministrstva za infrastrukturo
  • mag. Boštjan Koren, SŽ Potniški promet d. o. o.
  • mag. Gregor Pretnar, PNZ d. o. o.
  • dr. Peter Verlič, Prometni institut Ljubljana
  • dr. Matej Ogrin, Koalicija za trajnostno prometno politiko

______________________________________________________________

Železniški potniški promet v Sloveniji še vedno upada, saj njegove storitve na osnovi sedanje infrastrukture v deželi z razpršeno poselitvijo, gosto mrežo cest in avtocest, le težko konkurirajo ne le osebnemu motornemu prevozu, temveč tudi storitvam linijskih avtobusnih prevoznikov. Kljub temu pa se je na relaciji med Borovnico, ki je od Ljubljane oddaljena 20 km oz. okoli 20 minut vožnje z vlakom, in Ljubljano,  v zadnjih petih letih število potnikov povečalo za 22%. Deloma gre ta porast na račun okoli 10 % povečanja prebivalstva, deloma pa zaradi  spremenjenih prometnih režimov in parkirne politike v mestu Ljubljana. 

Kaj je še potrebo, da bi prevoz potnikov na relaciji postal primer dobre prakse železniškega potniškega prometa v LUR in pod katerimi pogoji tudi pilotni primer uvedbe taktnega prevoza? Zakaj do podobnega porasta ni prišlo na relacijah iz drugih približno enako oddaljenih krajev kot so Kamnik, Grosuplje in Kranj? Zakaj se ob preobremenjenosti avtocestnega obroča okoli Ljubljane takoj razmišlja in pristopi k njegovi širitvi in gradnji novih cest, ne pa o posodobitvi železniške infrastrukture in izboljšanju storitev potniškega prometa? Zakaj si na relaciji med Grosupljem in Ljubljano, kot tudi drugje, vlak in avtobus konkurirata, namesto da bi imeli sistem javnega prevoza, v katerem bi se dopolnjevala?  Kakšni so prvi rezultati delne uvedbe enotne vozovnice?

 

Vlak, s katerim lahko iz Ljubljane pravočasno prispete na okroglo mizo, z glavne ljubljanske železniške postaje odpelje ob 12.40, za povratek pa imate na razpolago vlak ob 15.05 ali 15.52.

Mladinska izmenjava iLivAlps

Kako prostorsko načrtovanje vpliva na razvoj v Alpah?

Živiš v Alpah? Ta zanima prihodnost alpskega prostora? Bi se rad/a spoznala še z drugimi mladimi iz alpskih držav, ki bi radi spremembe in prihodnost v Alpah? Bi rad sodeloval na konferenci CIPRE International na temo prostorskega načrtovanja?

Če si star/a med 18 - 30 let, te zanima trajnostni razvoj v Alpah ter prostorsko načrtovanje? Med 27. 9. - 1. 10 bo v Innbrucku (A) potekala izmenjava iLivAlps. Prijave do 15. 9. na robin.naumann@cipra.org. 

Stroški potovanja (do 60€), nastanitev in prehrana so kriti iz sredstev Erasmus+. 

Ognji so zopet zagoreli

Plamen je močan, ko sodelujemo.

Prireditev Ogenj v Alpah se je odvijala v soboto, 12. 8. 2017  na Mali planini, kamor smo se z redno avtobusno linijo odpravili iz Ljubljane in Kamnika.

Izstopili smo na avtobusni postaji v Stahovici in se peš preko sv. Primoža povzpeli na Malo planino. Matej Ogrin, predsednik CIPRE Slovenija, je podal nekaj vsebinskih izhodišč o problematiki prometne preobremenjenosti in rešitvah, ki jih ponuja trajnostna mobilnost. Ognje smo kot simboli upanja in opozorila prižgali na vodenem pohodu po Veliki planini. Na ogledu smo spoznavali zgodovino Velike planine, geologijo in planšarske običaje. Obiskali smo tudi udorni jami Malo in Veliko Vetrnico ter Preskarjevo domačijo. Spust v dolino je potekal po enaki poti, ki je podrobno opisana tudi v brošuri Zapeljan v gore – izlet št. 4.

Udeleženec Maks o dogodku: »Ognju v Alpah sem se pridružil, ker ima dobro sporočilo in pobudo družbi. Sam pred tem še nisem šel z javnim potniškim prometom v hribe, od zdaj naprej pa se bom tega vsekakor večkrat posluževal in spodbudil tudi prijatelje in družino k temu. To, da ne najdemo parkirnega prostora, ko gremo v hribe ni problem prevelikega števila hribolazcev, temveč prevelikega števila avtomobilov. Dogodek je bil super zastavljen, destinacija pa čudovita. Voden izlet nam je dodobra odprl oči ter pokazal nekaj od mnogih zakladov Velike planine.«

 Fotografije z dogodka so dostopne tu: https://goo.gl/photos/9daRtU3G27xnitYL7 in na FB strani

 

Na Zletu o trajnostni mobilnosti

O mestih prihodnosti in trajnostni mobilnosti na taboru Zlet

V petek, 4. 8. so nas taborniki povabili na vseslovenski tabor Zlet, ki se je odvijal v Velenju ob Škalskem jezeru. CIPRA Slovenija je izvajala delavnico o trajnostni mobilnosti in mestih prihodnosti. Mladi so poskusili načrtovati mesto, ki omogoča mobilnost vseh, je zeleno in njim ljubo. Nastale so prave umetnine.

Fotografije dostopne tu

Whatsalp youth

Koča na Mangartu. Avtor: Katarina Česnik

 V času pouka preživljajo mladi večino časa v zaprtih prostorih. To zdaj poskuša spremeniti novi projekt whatsalp youth, v okviru katerega je učilnica prestavljena v gorsko okolje, učenje pa bo potekalo pod milim nebom.

 V okviru projekta whatsalp youth bo med 09.07 - 12.07 potekalo prvo srečanje udeležencev projekta. Srečanje se bo začelo 09.07 ob 16:00 v mestu Bruneck, Južna Tirolska zaključilo pa 12.07 14:00 v mestu Mittertal, Avstrija. Razdaljo med mesti bodo mladi premagali peš in s kolesi, katere bodo priskrbeli organizatorji srečanja. 

Srečanje je namenjeno mladim med 16-tim in 30-tim letom starosti, ki si želijo del svojega prostega časa preživeti aktivno v čudoviti alpski pokrajini.

Stroške za potovanje, spanje in hrano bodo ob priloženih originalnih računih krili organizatorji srečanja. 

 V kolikor te zanima udeležba na srečanju nam čimprej piši na naslov mladizalpe@gmail.com prosti sta le še dve mesti. 

 Več informacij o projektu na: http://www.cipra.org/sl/cipra/international/projekti/tekoci-projekti/whatsalp-youth

4. iLivAlps delavnice - Stroppo/Italija

V sredo 13.9. 2017 so je začela zadnja od štirih delavnic v okviru CIPRI-niga projekta I-LivAlps. Projekt je namenjen povezavi ljudi iz različnih generaciji, ki prihajajo iz različnih alpskih držav. Na teh delavnicah tako mladi in predstavniki nacionalnih odborov CIPRE s strokovnjaki iz določnih področij razpravljajo o izbranih temah, izmenjujejo znanje in izkušnje ter iščejo rešitve na zastavljene probleme. Tema zadnje delavnice je bila: Družbena inovacija.  Ta besedna zveza ima več definicij, po eni izmed njih so družbene inovacije ideje (produkti, storitve, modeli), ki hkrati učinkovito odgovarjajo na potrebe družbe in ustvarjajo nove družbene odnose in sodelovanja.  Predvsem je pomembno, da družbene inovacije izhajajo iz potreb družbe ter ustvarjajo nek pozitivni učinek za samo okolje v katerem delujejo. Primer družbene inovacije v Sloveniji je Slovenska filantropija, ki spodbuja razvoj prostovoljstva, delo z migranti in ogroženimi skupinami in je zagovornik njihovih pravic.

Tokratna delavnica je potekala v Centro Culturale Borgata v  italijanski vasici San Martino v zgornjem delu doline Valle Maira. Vasica se nahaja zahodno od Torina v Kotijskih Alpah na višini 1400 m. Na tokratno delavnico smo se odpravili štirje Slovenci.  V eno smer smo prevozili  724 km za kar smo potrebovali 11 ur. Prišli smo v sredo zvečer, ravno na večerjo in na okcitansko glasbo. Ta prostor je namreč prežet s kulturo okcitanskega ljudstva, ki živi v nekaterih italijanskih in španskih gorskih dolinah ter južno od reke Loare v Franciji. Imajo svoj jezik, ki ga govori od 100.000 do 800.000 ljudi.   Naslednji dan smo si ob sončni svetlobi lahko ogledali še okolico. Videli smo, da se nahajamo sredi skoraj neposeljene pokrajine, na slikovitem območju med visokimi gorami, ki se dvigujejo tudi do 3400 metrov. Seveda, nas je zanimalo, kako so na teh strmih in nedostopnih pobočij nastale človeške naselbine, zato smo z veseljem prisluhnili zgodbi območja, ki sta nam jo predstavila župan območja in Maria Schneider. Posebno zanimiva je Marijina pripoved.  Njen mož Andrea je namreč  pred več kot 30 leti po naključju prišel v to dolino. Kraj ga je začaral, zato sta z Marijo tu kupila celo propadajočo vasico in jo obnovila. Pri tem sta mislila na lokalno zgodovino in kulturne posebnosti. Najprej sta začela z jezikovno šolo, danes pa sem prihajajo turisti, ki si želijo miru in sprostitve. Skozi pripoved gostov smo spoznali in začeli razumevati problematiko območja v katerem se nahajamo (izseljevanje, težave pri nakupu hiš, sezonskost turizma, pomanjkanje (razvojnih) organizacij). Nato smo se na podlagi lastnega zanimanja razdelili v štiri skupine: turizem, narava in ljudje, delo in življenje v Alpah, prostorsko načrtovanje. Cilj vsake od teh skupin je bilo najti družbene inovacije na izbrano temo na primeru Valle Maire.

Po večerji nas je čakalo predavanje Dominik-a Sigrist-a, nekdanje predsednika CIPRE International,  o projektu WhatsAlp. Cilj projekta je prehoditi Alpe od Dunaja do Nice. Na poti so alpski pohodniki že od junija, zaključili pa bodo do konec tega meseca. Enako pot so isti ljudje že opravili pred 25 leti, kar pomeni, da je ta pohod enkratna priložnost za opazovanje in dokumentiranje  sprememb v času. Del poti v Franciji, Avstriji in Italiji so prehodili tudi z mladimi (projekt WhatAlp Youth), del katerih so bili tudi slovenski mladi - CIPRA Youth Council (CYC).

To predavanje smo Slovenci skoraj v celoti izpustili. Ker košansko polfinale proti Španiji se pač ne igra vsak dan. Zagotovo je ta naša žrtev prispevala k slovenski zmagi, ki pa jo ostali udeleženci večinoma niso razumeli,  zato smo proslavljali sami z italijanskim pivom.

Naslednji dan smo imeli predstavitve rezultatov našega skupinskega dela pred domačini doline. Le- ti so naše ideje in predloge pohvalili, vseeno pa je ostajalo veliko odprtih dilem, vprašanj in zadreg. Ugotovili smo, da je za razumevanje prostora potrebno veliko časa in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom Vsaka skupina se je bolj ali manj uspešno trudila držati predpisanih deset minut.

Sledile so tri različne delavnice. Prvo so izvajali pohodniki projekta Whatsalp, ki so razložili več o svojem potepanju po Alpah. Ena od točk pa je bil tudi pogovor o  novi izvedbi tega pohoda čez 25 let. Drugo delavnico je vodila Christina iz Italije, ki je govorila o projektu SIMRA, ki se aktivno ukvarja z družbenimi inovacijami v ruralnih predelih po vsej Evropi. Zadnjo delavnico pa je vodila Frazsika, ki je ukvarja s družbenimi inovacijami na področju hrane in sonaravnega kmetijstva. Sledilo je kosilo, kot  vedno z značilnimi italijanskimi jedmi in nato slovo naše slovenske ekipe, saj nas je čakala dolga pot domov. Nekaj časa smo se nameravali odpeljati kar v Carigrad, a smo na koncu še vseeno pristali pod okriljem domačih Alp.

Skozi celotni projekt I–LivAlps sem se naučila veliko o samih Alpah predvsem pa sem spoznala, kako pomembno, je da se sami odločimo in poizkušamo narediti nekaj, kar bo preprosto pomagalo k lepši prihodnosti ljudi in okolja. Navdih za dejanja lahko najdem v dejanih mladih in malo bolj mladih udeležencev, ki s svojimi dejanji in besedami zavračajo mite o ne zmožnostih posameznika pri spreminjanju sveta k boljšemu jutri.  

 

Alenka Kastelic,udeleženka