Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

24/1/14: Višje cestnine so ukrep trajnostne mobilnosti [odprto pismo]

Minister Samo Omerzel

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 

Langusova ulica 4

1535 Ljubljana                                                                                 

 

Ljubljana, 27.1.2014

 ODPRTO PISMO: VIŠJE CESTNINE ZA TOVORNJAKE SO UKREP TRAJNOSTNE MOBILNOSTI

 

 

Spoštovani gospod minister Samo Omerzel,

 Nedavna pogajanja avtoprevoznikov z vašo vlado zaradi nezadovoljstva s povišanjem cestnin in višine sredstev, namenjenih za subvencije ekoloških vozil ter takse za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, niso v skladu s trajnostno mobilnostjo. Menimo, da mora vaše ministrstvo vztrajati pri svojih zahtevah, saj bomo sicer na področju reševanja problematike onesnaženosti zraka stopili velik korak nazaj.

 Povečevanje cestnega tranzitnega blagovnega prometa preko Slovenije je zaskrbljujoče. Delež cestnega tovornega prometa je v Sloveniji po vstopu v EU močno narasel, saj se je zgolj obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2011 povečal za 83 %. Njegova rast v Sloveniji se je nadaljevala kljub gospodarskim težavam v EU.

Eksterne (zunanje) stroške prometa udeleženci v cestnem prometu povzročajo družbi in okolju in niso kompenzirani s povratno transakcijo. Glavni viri eksternih stroškov so prometne nesreče, zastoji, onesnaževanje zraka, hrup in podnebne spremembe.[1] Ti so bili za Slovenijo glede na študijo Analiza eksternih stroškov[2] ocenjeni na 2,3 milijarde evrov,od tega jih 94 % odpade na cestni promet, kar je v letu 2002 znašalo 9,8 % BDP in je presegalo povprečje EU-15 (7 % BDP). Ti podatki jasno kažejo na to, da so eksterni stroški prometa ogromni ter da morajo povzročitelji za njih prevzeti odgovornost.

Zaračunavanje zunanjih stroškov prometa je eden izmed glavnih ciljev evropske prometne politike, zapisanih v Beli knjigi o prometu: »spodbujanje popolne interiorizacije družbenih in okoljskih stroškov, vračunavanje stroškov za infrastrukturo in zunanjih stroškov, povezanih z nesrečami, onesnaževanjem okolja, obremenjevanjem s hrupom in zastoji, v stroške uporabe infrastrukture, ter veljavnost teh načel za vse vrste prevoza in za vse kategorije uporabnikov.«

Za pravično porazdelitev bremena eksternih stroškov se zavzema tudi Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije, ker naj bi to bila»ena izmed možnih oblik finančnih ukrepov za politiko zaračunavanja uporabnine prometne infrastrukture ob upoštevanju zunanjih stroškov, povzročenih z izvajanjem prometne dejavnosti« ter resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja, ki pravi da „morajo gospodarski subjekti in gospodinjstva prevzeti stroške za povzročeno škodo v okolju, drugače se bodo le-ti akumulirali v obliki degradacije okolja in tako bremenili prihodnje generacije, posledice onesnaževanja okolja pa ne bodo pravilno obravnavane pri strateških družbenih odločitvah.“

Cestni tovorni promet na cestah povzroča 10.000 krat večjo obrabo vozišča kot cestni osebni, povzroča več hrupa, zastojev ter bistveno prispeva k onesnaženju zraka, še posebno z delci PM10, zaradi katerih nam zaradi prekoračitev mejnih vrednosti s strani EU grozijo milijonske kazni, na prebivalcih pa se kažejo številne zdravstvene težave, povezane s prometom. 'Onesnaževalec plača' je geslo, za katerem stoji koncept trajnostne mobilnosti.  Finančni ukrepi (ekološke takse, cestnine in subvencije) so trenutno edini inštrumenti, s katerimi lahko vplivamo na usmeritev prometa ter vsaj v ekonomskem smislu plačamo del škode, ki jo z netrajnostnim prometom povzročamo. V kolikor bi upoštevali vse zunanje stroške prometa, bi bile cestnine in takse veliko višje od sedanjih, zato bi se morale te kvečjemu povečevati in nikakor zniževati.

 Zahteve avtoprevoznikov po znižanju cestnin, taks in vračilu trošarin so neutemeljene in niso v skladu niti z evropsko kot tudi ne s slovensko politiko zmanjševanja emisij. Promet je eden najbolj perečih okoljskih problemov in najbolj boleč trn v peti v boju proti podnebnim spremembam. Ukrepov za zmanjševanje emisij pa nam primanjkuje, zato bi z izničitvijo sprejetih ukrepov za reševanje problematike onesnaženosti zraka naredili velik korak nazaj.

 Opozoriti želimo tudi na zavajajoče številke, ki se v medijih pojavljajo glede takse za izpust ogljikovega dioksida, ki naj bi jo plačevali avtoprevozniki v državni proračun. Le ta namreč ne znaša 60 milijonov evrov letno, temveč le 15 milijonov evrov. [3]

 

Spoštovani minister, pozivamo vas, da zahtevam avtoprevoznikov ne popustite, saj so njihovi argumenti neutemeljeni. Njihove grožnje so postale njihova glavna taktika pri vzdrževanju nedopustnih subvencij, ki jih Slovenija namenja tovornemu prometu, ne-ozirajoč se na vse druge skupine prebivalstva, ki z zdravjem plačujemo posledice, ki nastajajo zaradi tovornega prometa, ne-ozirajoč se na okolje.

 

S spoštovanjem,

  Katarina Otrin, društvo Focus in dr. Matej Ogrin, CIPRA Slovenija v imenu

 

  • Koalicije za trajnostno prometno politiko
  • Delovne skupine za mobilnost Plana B za Slovenijo

 

V vednost:

-        pr.mzip@gov.si

-        Robert Sever, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet, zpz@gzs.si

-        Andrej Klobasa, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije,Sekcija za promet, klobasa.a@siol.net

-        mediji



[1] Uradni list.URL: http://www.uradni-list.si/1/content?id=59828 (citirano: 9.1.2014)

 [2] Lep, M., et al., 2004. Analiza eksternih stroškov prometa. Končno poročilo projekta. Ciljni raziskovalni program Konkurenčnost Slovenije 2001–2006. Maribor, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru; Ljubljana, Inštitut za ekonomska raziskovanja; Koper, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede.

 [3] Podatki za izračun so pridobljeni na Ministrstvu za finance ter infrastrukturo in prostor. Več informacij: Jonas Sonnenschein, Umanotera (jonas@umanotera.org)

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor, si lahko preberete TUKAJ.