Osebna orodja

  Iskalni filter  

Smučišče Macesnovec-primer za črno listo

11.1.2005: Netrajnostno naravnani posegi, kršenje določil Alpske konvencije.

Protest proti posegom na območju Macesnovca

CIPRA Slovenija je na podlagi zbranih podatkov in ogleda terena ter pogovorov z nekaterimi domačini ugotovila, da je večletna agonija okoli gradnje smučišča Macesnovec v Ratečah pustila v okolju številne nedopustne procese, ki močno krnijo podobo pokrajine, ogrožajo biotsko raznovrstnost in nekatere ogrožene vrste. Prav tako je poseg nedopusten zaradi lege v vplivnem območju naravnega rezervata Zelenci, ki je hkrati tudi izvir reke Save Dolinke, ki je ena zadnjih večjih rek, ki je na izviru še razmeroma čista.

Postavlja se tudi vrsta vprašanj, ki kažejo na nesmotrnost gradnje smučišča. Po podatkih CIPRE International, so smučišča pod 1000 m zaradi segrevanja ozračja obsojena na propad in so na t.i. črni listi. Zato je vlaganje v razširitev smučarskih kapacitet tako nizko povsem nerazumljivo in nedopustno. V Kranjski Gori se že vsaj desetletje srečujejo z veliko zastarelostjo obstoječih smučišč in namesto, da bi spodbujali obnovo obstoječih smučišč, odpirajo vrata novim posegom. Zelo pomembno je opozoriti na dejstvo, da so se lotili izgradnje novega smučišča Macesnovec pred izgradnjo oziroma obnovo nove sedežnice na poligonu v Podkorenu, kar je skregano z gospodarnostjo in smotrnostjo naložbe. Prav tako se zarašča staro smučišče poligon v Podkorenu, kjer bi bilo bolj upravičeno obnoviti smučišče. V bližini Kranjske Gore se nahajajo višja in večja ter bolj razvita smučišča Podklošter (Arnoldstein), Višarje in Mokrine (Nassfeld). Zato je na mestu vprašanje, ali se bo konkurenčnost ponudbe v primerjavi s temi kraji v Kranjski Gori bistveno izboljšala, zlasti ob poznavanju dejstva, da se žičnice večinoma ne izplačajo, če jih ne podpre lokalno gospodarstvo. To se do danes v Kranjski Gori po naših podatkih še ni zgodilo.

Za celosten razvoj Zgornjesavske doline po našem mnenju ni ključno vprašanje novo nizko smučišče da ali ne (ki povrhu vsega sploh ni povezano z ostalimi smučišči), pač pa nujen razvoj trajnostnega turizma v okolici, ureditev skakalnic in centra za tek na smučeh v planiški dolini in obnova obstoječih smučarskih kapacitet, pri čemer ne nasprotujemo smučarskemu turizmu. Ne strinjamo pa se z nenačrtnim širjenjem, ki po našem mnenju nima nič skupnega s celostno podobo in razvojem trajnostnega turizma v Kranjski Gori. Povsem nedopustno pa je spremljanje agonije, ki ob ponesrečenem poskusu izgradnje smučišča traja že več let in ostati neprizadet. Na neposrednem robu Triglavskega narodnega parka, na vstopu v Slovenijo in v turistično regijo Kranjske Gore in okolice, kjer obiskovalci opazujejo razpadajočo zastarelo napravo, ki čaka na polju pred Ratečami, obenem pa pobočje po vsakem večjem deževju oživi iz nasuje njive in travnike pod smučiščem. Številne nepravilnosti s strani izvajalca so navedene že v presoji vplivov na okolje (PVO).

 PVO je opravilo podjetje Landart. CIPRA Slovenija ima na opravljeno poročilo naslednje pripombe: Str.4/23: »Smučišče bo tako povsem dostopno samo z izgradnjo dveh dvosedežnic« To ne drži, kajti smučišče bo v celoti dostopno šele, ko bo izgrajena večja dovozna pot, saj poljski kolovoz seveda ne ustrezata takemu posegu. Torej je potrebno izgraditi dovozno cesto in ustrezno parkirišče, šele tedaj bo smučišče dostopno. Ugotavljamo, da gre v tem primeru za zavajanje o resničnem stanju ali pa za nevednost in površnost izvajalca PVO.

Na strani 7/23 piše: »V sami dolini se divjad ne zadržuje, najdemo pa jo že na višini 1000 m in višje. » To ni res, saj se srnjad zlasti pozimi seli povsem do dna dolin. Poleg tega pa smučišče sega nad 1000 m n m. Poseg je toliko bolj vprašljiv zaradi dejstva, da je na območju posega doma divji petelin, izredno ogrožena gozdna kura v Sloveniji (z njim se v grbu ponaša tudi Občina Kranjska Gora). PVO v o divjem petelinu pove zgolj str.8/23«Zelo redko najden je divji petelin, ki spada med ogrožene vrste«.

Na strani 8/23 v poglavju 1.1.7. VODA piše: »Na območju obdelave ni potokov, ne rek.« Res je, da stalnih vodotokov na tem območju ni, pač pa je na območju v spodnjem delu vršaj iz bližnjega hudournika. Poleg tega o problematiki voda priča dejstvo, da je po posegu nastal vsaj 2 m velik erozijski jarek, površinsko odnašanje tal pa zasipa njive in travnike v izteku. Tudi v tem poglavju ugotavljamo, da je PVO narejena površno, saj ne upošteva hidrološke-zadrževalne funkcije gozda, zlasti, ker gre za vsaj deloma vododržno podlago. Kakšno vodno zadrževalno funkcijo ima gozd pričajo posledice, ki so ostale po odstranitvi gozda. To postavi na neresnico tudi trditev na strani 11/23, poglavje 2.3. tretja vrstica: »Ogroženosti podtalnih voda na tem območju ni….« Voda, ki je pred posegom odtekala podzemno, sedaj odteka površinsko in hitreje, med vsakim večjim deževjem.

V nadaljevanju PVO ugotavlja, da je vpliv gradnje in obratovanja smučišča na vodo zanemarljiv. Opis predvidenih posegov ne upošteva dejstva, da bo parkirišče na območju v bližini mokrišča Ledine in da voda odteka v izvir Save Dolinke. Ravnanje na tem območju bi zato moralo biti skrajno previdno in bi moralo vse izcedne vode odvajati v poseben zbiralnik. Ker pa tudi taki tehnični ukrepi ne delujejo brezhibno, smo mnenja, da je najbolje urediti parkirišče daleč stran, morda celo v Kranjski Gori in od tam smučarje po rednem voznem redu voziti na smučišče. Veliko parkirišče v rateškem delu Zgornjesavske doline bi povečalo prometni pritisk na prostor, razvrednotilo tradicionalno kulturno pokrajino in odvzelo kar nekaj dodatnih površin, ki bi jih po vsej verjetnosti tlakovali ali prekrili z asfaltom, kar ne sodi v to pokrajino. Ker v predhodnih poglavjih PVO navaja, da cementiranje ni predvideno, vendar ga ne izključuje, bi v tem poglavju nujno moralo biti podano poročilo o vplivih morebitnega cementiranja smučišča na vodne vire v okolici. Ob smučišču se pogosto razvijejo tudi samostojni ali pomožni gostinski objekti, ki povzročajo veliko odcednih voda, za katere ni predvideno, kako jih bodo odvajali.

Poglavje 3.1.6. ZRAK ne upošteva lokalno velikih emisij teptalcev snega, ki obratujejo na dieselski pogon in v zrak ob rednem vzdrževanju smučišča sproščajo lokalno pomembne količine trdih delcev, dušikovih oksidov in ostalih snovi, ki nastajajo ob izgorevanju goriva. Pri tem gre poudariti, ta zlasti nižji del smučišča sodi v t.i. dolinsko atmosfero z razvitim dolinskim kroženjem zraka, za katerega je zlasti pozimi značilna pogosta temperaturna inverzija in zadrževanje emisij v spodnjih delih dolinska atmosfere.

Na strani 10/23 pod odstavkom ZASNEŽEVANJE v zadnji vrstici piše: »Cementiranja predvidoma ne bo.« Cementiranja v nobenem primeru NE SME BITI, saj je smučišče hidrološko povezano z mokriščem Ledine, voda pa bifurkacijsko odteka na obe smeri, torej v Savo Dolinko in v Nadižo. Sava Dolinka je ena zadnjih še razmeroma čistih in nedotaknjenih rek na svojem izviru in je z vodno-oskrbnega pomena tudi najpomembnejša slovenska reka. Žalostno je, da se izvajalci PVO tega ne zavedajo.

PVO je nastajalo ob predpostavki, da bo poseg narejen hitro in tekoče. Ker se to ni zgodilo, je vsebina v poglavju 3. »Opis in ocena pričakovanih vplivov na okolje«-nadaljevanje neustrezna in kaže bistveno premajhne vrednosti posegov in zato ni primerno za nadaljnjo obravnavo.

Vseeno je nedopustno sledeče mnenje: stran: 14/23: V poglavju 3.1.4.1. PVO ne omenja krčitve gozda na smučišču, ampak samo pod sedežnicama. Vpliv na živalstvo je po mnenju PVO zanemarljiv. Ob upoštevanju dejstva, da na tem območju živi tudi ruševec, je tako stališče povsem nesprejemljivo. Glede na stanje v pokrajini v letu 2004, lahko zavrnemo tudi predvidevanje PVO, da krajinska slika ne bo degradirana. Rezultati danes so povsem drugačni. Priporočila, ki jih navaja PVO niso bila upoštevana, niti niso podana korektno.

Poglavje 4.3. omenja, da se bo vzpostavila regeneracijska sposobnost vegetacije, kar nikakor ni res, saj erozija in denudacija vse bolj večata degradacijo okolja. Niti ne držijo priporočila v točkah 4.4., 4.5, 4.6.. To argumentiramo sledeče: 4.4.«Ekološko ravnovesje ostane nespremenjeno«. Glede na številne napake in netočnosti v PVO je jasno, da poročilo sploh na zaobjema dejanskega stanja in ga torej kot takega sploh ne more ocenjevati. 4.5. … raznovrstnost in kakovost dobrin se ohrani, rodovitna zemljišča ostanejo nespremenjena. Po opravljenem posegu je jasno, da so njihov ob vznožju smučišča uničene, saj so zasute z gruščem in blatom in redno ob večjih deževjih pod vodo. 4.6.«Stanje(raba) ostane v vegetacijskem delu nespremenjeno«. Iz zgoraj napisanega sledi, da to seveda ne ustreza resnici.

Poleg omenjenih nepravilnosti CIPRA Slovenija tudi opozarja, da je v letu 2004 v Sloveniji začela veljati Alpska konvencija, ki s svojimi protokoli določa ukrepe in obveznosti pogodbenic. Pri posegu gradnje smučišča Macesnovec je prišlo do kršitve spodaj navedenih členov Alpske konvencije: Protokol "Varstvo narave in zaščita krajine" Cilj Protokola je določanje mednarodnih predpisov v skladu z Alpsko konvencijo ter upoštevanje interesov lokalnega prebivalstva, pri čemer je treba zaščititi, oskrbovati in obnoviti naravno okolje in krajino, pri tem pa zagotoviti funkcionalno učinkovitost ekosistemov, ohraniti krajinske elemente in divje rastlinske ter živalske vrste, skupaj z njihovim naravnim habitatom. • zmanjšati škodljive učinke za okolje, naravo in krajino, pri tem pa upoštevati interese lokalnega prebivalstva (10. člen); Protokol "Visokogorski gozdovi" Pogodbenice se še predvsem zavzemajo, da bodo poskrbele za: d) preprečevanje erozije in strjevanja tal z uporabo naravi prijaznih metod odvzemanja vzorcev. 2. Specifični ukrepi: glede specifičnih ukrepov politike za zaščito visokogorskih gozdov, pa se pogodbenice zavzemajo, da bodo: - za visokogorske gozdove sprejele take ukrepe, da bodo slednji zagotavljali (8. člen): a) učinkovitost pri oskrbovanju vodnih virov, pri klimatskem ravnotežju, pri očiščevanju zraka in pri varovanju pred akustičnim onesnaženjem; Protokol "Varstvo tal" Protokol določa vrsto bistvenih obveznosti, za katere se pogodbenice zavežejo, da jih bodo spoštovale, predvsem pa da bodo: tam, kjer obstaja nevarnost hude in dolgotrajne škode za funkcionalnost tal, dajale prednost njihovemu varovanju in ne uporabi; preprečiti negativne učinke, ki jih povzroča turistična dejavnost v alpskem prostoru, pri tem pa spodbujati obnavljanje vegetacijske podlage na od intenzivnega turizma že prizadetih tleh, spodbujati tudi tehnike naravi prijaznega inženiringa (14. člen); Protokol "Turizem Protokol predvideva tudi vrsto obveznosti, ki pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele specifične ukrepe. Predvsem naslednje: pri intenzivnem turizmu spodbujati prilagoditev obstoječih turističnih objektov in struktur ekološkim potrebam, pri novogradnjah pa spodbujati tiste, ki so v skladu s cilji tega Protokola; b. pri ekstenzivnem turizmu podpirati ohranjanje in razvoj take turistične ponudbe, ki bo spoštovala okolje ter obenem spodbujala valorizacijo naravne in kulturne dediščine tistih območij.

CIPRA Slovenija poziva vse odgovorne naj uporabijo ves svoj vpliv, ugled in moč, da se sramota, ki leži tako rekoč na tromeji, čim preje odpravi. Prav tako je nujno sprjeti vse ukrepe, da se kaj takega ne bi več dogajalo v prihodnje, k čemur nas vsaj na območju alskega svta veže tudi Alpska konvencija.

Matej Ogrin CIPRA Slovenija