Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  
Navigacija

interview-margraf

Trezna glava v topli gredi: nagrajenka cc.alps Christine Margraf, odgovorna za varstvo mokrišč pri Zvezi za varstvo narave na Bavarskem

„Najboljše in najcenejše varstvo pred visokimi vodami so neokrnjena mokrišča!“

Eno od treh nagrad, podeljenih v okviru projekta CIPRE cc.alps, je za izvajanje renaturacijskih ukrepov na mokriščih prejela nemška okoljevarstvena organizacija Zveza za varstvo narave na Bavarskem. Za to področje je v organizaciji pristojna Christine Margraf, ki si prizadeva, da bi se varstvo mokrišč uveljavilo v vseh segmentih politike.
S Christine Margraf se je pogovarjala Aurelia Ullrich, članica projektne skupine cc.alps.

Christine MargrafGospa Margraf, Zveza za varstvo narave na Bavarskem je na natečaju CIPRE cc.alps prejela 20.000 evrov. Kaj je vaši organizaciji, seveda poleg dodatnih finančnih sredstev, prinesla ta nagrada?

Nagrada je predvsem pomembna potrditev našega dela, ki ga vodijo zlasti prostovoljci, poleg tega pa se bo pri vseh, ki nas podpirajo, pri deležnikih in darovalcih povečala naša prepoznavnost.

Zveza za varstvo narave si že desetletja prizadeva za varstvo alpskih mokrišč. Danes se zavedamo, da lahko neokrnjena mokrišča pomembno prispevajo k varstvu podnebja. Ali ste zaradi tega sedaj deležni večje podpore?

Zagotovo je res, da se je ozaveščenost o pomembnosti varstva mokrišč povečala. Bavarska vlada je za naslednje tri-, štiriletno obdobje iz t. i. podnebnega paketa za varstvo mokrišč namenila osem milijonov evrov. Sredstva so na razpolago vsem, ki se ukvarjajo s tem področjem, žal pa financiranje ni zagotovljeno v celoti. Preprečljiv argument za župane, predstavnike oblasti in druge partnerje je, da lahko rečemo: „Poglejte, vaša lastna vlada meni, da je varstvo mokrišč pomembna tema.“

Neokrnjena mokrišča predstavljajo pomemben življenjski prostor za ogrožene vrste, kot je na primer mahovna deva (Aeshna subarctica). Kaj pa imamo od mokrišč ljudje?

Ljudje imamo od mokrišč veliko koristi, saj so enkraten sprostitveni prostor. Na naših ekskurzijah smo vedno znova priča navdušenju ljudi nad to pokrajino, ki je številni sploh ne poznajo več.
Poleg tega imajo ljudje od mokrišč tudi posredno korist, saj so prav neokrnjena mokrišča najučinkovitejši in najcenejši način varstva pred visokimi vodami. Mokrišča vpijajo vodo kot goba in tako imajo od njih korist tudi naselja, ki ležijo nižje od mokrišč.

In kakšne so razmere z gospodarskega vidika?

Mokrišča pogosto obdaja kulturna pokrajina senožetnih travnikov. V okviru naših projektov poskušamo kmetovalcem pomagati z ekstenzivno nego ali obdelovanjem teh habitatov.

Katere so največje težave, ki ste jih morali premagati pri vaših projektih?

Renaturacija visokih barij pomeni praviloma popolno opustitev rabe tega prostora. Redki so lastniki, ki pravijo: „Na razpolago vam dam zemljišče – delajte z njim, kar želite.“ Zemljišča moramo zato odkupiti. Pogosto se pri tem soočamo s problemom nepripravljenosti lastnikov, pa tudi s finančnimi težavami, saj moramo sami prispevati od 10 do 30 % lastnih sredstev. Zgodilo se nam je že, da se je po opravljeni renaturaciji določena površina, ki je nismo upoštevali, spet zamočvirila, kmet pa je proti nam sprožil postopek.

Kako bo Zveza za varstvo narave uporabila denarno nagrado?

20.000 evrov smo razdelili med naših osem okrožnih skupin in jih namenili za nakupe zemljišč, za izvajanje negovalnih ukrepov, kot so npr. ukrepi zajezitve ali odstranjevanja mladja, in za projekte renaturacije. Del sredstev smo uporabili za naše tri upravljavce območij, ki skrbijo za obveščanje javnosti o naših novih projektih varstva mokrišč. Poleg tega bomo na spletni strani nazorneje predstavili naše dejavnosti.

Zveza za varstvo narave ne more skrbeti za vsa mokrišča na Bavarskem. Kaj je treba storiti, da bi prišlo do ponovnega izboljšanja razmer na številnih mokriščih?

Bavarska ima uradno zasnovo razvoja mokrišč, ki določa, kje je ukrepanje najnujnejše. Sedaj bi nujno potrebovali kampanjo, s katero bi se področje varstva mokrišč uveljavilo na vseh področjih političnega delovanja in postalo prednostnega pomena. Za to pa bi nujno potrebovali še več sredstev.
Poleg tega bi storili velik korak naprej, če bi lahko omejili birokracijo, npr. ukinili skrajno zapletene in obsežne obrazce, saj bi se potem za take projekte lahko spet začelo zanimati več prostovoljcev.

Projekt

Alpenraummoore

Tukaj objavljamo zmagovalni projekt "Wetland restoration in the Bavarian Alps"