»Trideset odstotkov uporabnikov »presedlo« na sredstva javnega prevoza!«
CIPRA je v okviru natečaja cc.alps 6. novembra 2008 podelila nagrade za sedem primerov izvajanja najboljših ukrepov. Eno od nagrad, ki znašajo vsakokrat 10.000 evrov, je prejela Interesna skupnost bus alpin iz Švice. S projektnim vodjo IS bus alpin, Samuelom Bernhardom, se je o nagrajenem projektu pogovarjala Christine Székely iz projektne skupine cc.alps.
Gospod Bernhard, projekt se zdaj izvaja že od projektne faze, od leta 2006/07 dalje. Komu vse koristi projekt IG bus alpin?
Obstajata pravzaprav dve ravni, ki se dopolnjujeta: nacionalni in regionalni partnerji. Na nacionalni ravni imajo od projekta korist zlasti udeleženi partnerji, torej nosilne organizacije. Te se lahko izkažejo na zanimivem področju »Inovacije v javnem prometu«. Na regionalni ravni pa so to regije, ki imajo sedaj ugodnejšo prometno dostopnost, in turistični partnerji, ki imajo prav tako korist od boljših povezav zaradi uvedbe dodatnih storitev v javnem prometu.
V kakšne namene je IS bus alpin uporabila denarno nagrado cc.alps?
Sredstva prvenstveno spet vlagamo v regije, kar pomeni neposredno za avtobusna podjetja, torej dejansko za osnovno dejavnost platforme bus alpin in za lokalne mreže poti.
Ali je ponudba konkretno vplivala na mobilnostno vedenje?
Da. V pilotni fazi 2006/07 smo opravili raziskave v poskusnih podjetjih, in sicer v obliki vprašalnikov, s katerimi smo se obrnili neposredno na uporabnike storitve. Ugotovili smo, da je bil učinek pri »prestopanju« zelo pozitiven: kar 30 odstotkov uporabnikov je izjavilo, da so »prestopili« iz avtomobila na javna prometna sredstva.
Kateri so bili med organiziranjem projekta doslej največji izzivi?
Nedvomno je to bilo financiranje oz. rentabilnost projektov. Javni promet je deficitarna dejavnost in to ne le na tem področju. Kot enega osrednjih problemov bi omenil zasidranost v regiji. Zadali smo si namreč pomembno nalogo, da bi avtobusi obratovali dolgoročno in ne samo v pripravljalnem obdobju. Odločujoč dejavnik so tudi viri, ki jih pogosto primanjkuje, zato se je na lokalni ravni težko spoprijeti s to tematiko.
Kakšne so konkretne možnosti regij, da postanejo članice?
Po eni strani morajo imeti težave zaradi turističnega prometa. Kar pomeni neustrezno ali sploh nikakršno ponudbo storitev javnega prometa za posamezne izletniške cilje. Po drugi strani pa morajo biti ti cilji biti privlačni tudi za zasebni avtomobilski promet. Obstajati morajo torej možnosti za preusmeritev potnikov na javni promet in zadostno povpraševanje po storitvah javnega prometa. Nujno potrebna je tudi učinkovita organizacija in oseba s potrebnimi viri. Kadrovski viri so tisti, ki se pogosto podcenjujejo. Poleg tega mora obstajati tudi določen potencial finančnih virov za regionalne sponzorje, pa naj bo s strani občine, turističnega sektorja ali drugega lokalnega izvajalca storitev. IS bus alpin regije podpira pri razvijanju tovrstnih oblik ponudbe in pri reševanju konkretnih vprašanj: kakšne so možnosti za financiranje, kako se oblikuje ponudba, v kolikšnem obsegu?
Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost?
Želim si, da bi se v prihodnje bus alpin še bolj uveljavil v gorskih regijah in da bo sprejet kot ena od možnosti za krepitev prometa in soustvarjanja turistične ponudbe. Poleg tega imam glede rasti še eno željo, ki pa se nanaša izključno na nadaljnjo rast: da bi se našemu primeru pridružilo še več regij. Nazadnje si želim predvsem to, da bi bile članske regije dovolj vztrajne in da bi dolgoročno lahko prispevale k razvoju javnega prometa. Naslednje leto nameravamo organizirati nacionalni akcijski dan, da bi tako okrepili regionalno ponudbo in projekt tržili še naprej. Poleg tega upam, da nam bo uspelo izdati brošuro, s katero bo regionalna ponudba predstavljena zanimivo za uporabnike.
