Osebna orodja

  Iskalni filter  

Zavarovana območja v procesu sprememb

Narava in naravni viri so v Alpah podlaga vsaki obliki življenja in so del regionalne identitete. Zavarovana območja, ki so razmejene pokrajine, za katere velja načelo omejene rabe, so tako namenjena ohranjanju bogate biotske raznovrstnosti in pokrajinske pestrosti v Alpah. A vedno glasnejše postajajo zahteve, da morajo tudi ta območja dati svoj prispevek k regionalnemu gospodarstvu. Tak razvoj skriva v sebi priložnosti in tveganja, državljani ga bolje sprejemajo, po drugi strani pa spodbuja rabo prostora, ki temelji na komercializaciji. Pri tehtanju med ekonomskimi interesi in storitvami, ki jih naravni prostor zagotavlja družbi, se narava pogosto znajde na strani poražencev. 

Spremljamo, katere spremembe so prizadele različna zavarovana območja v Alpah, od naravnih parkov in  območij varstva rastlinskih vrst ali zavarovanih krajinskih območij vse do narodnih parkov. Alpska karta predstavlja – sicer nepopoln – seznam ogroženih ali že poškodovanih zavarovanih območij. Omenimo lahko tudi nekaj maloštevilnih, a uspešnih zgodb. Ljudje pripovedujejo, kaj jim pomeni zavarovano območje in kakšen pomen ima le-to za njihovo regijo. Pokazali bomo, kolikšno vrednost pripisujejo ljudje zavarovanim območjem in kateri instrumenti obstajajo na mednarodni ravni za zakonsko uveljavitev njihovega varstvenega statusa.

Viri in več informacij na:

Za več informacij in ogled videoposnetkov kliknite na drevesa

Kolikšna je vrednost gozdov?

To, kar ljudem nudi narava, je najlepše prikazano na primeru gozda. Prvi znak je vrednost virov, kot so tla in les. Gozd pa nam daje še veliko več: gozdovi denimo čistijo zrak in vodo ter proizvajajo kisik. K temu lahko prištejemo še naravne habitate za rastline in živali ter njihov prispevek k biotski raznovrstnosti, ki je naša eksistencialna osnova. Gozd nas kot življenjski prostor živali oskrbuje s hrano: neposredno, ko imamo v mislih divjad, in posredno, ko čebele, ki živijo na gozdnem robu, oprašijo naša sadna drevesa. Pomembne so tudi rastline in zelišča, ki imajo, odkrita ali še neodkrita, zdravilni učinek. Gozdni ekosistemi so sposobni zagotoviti še več storitev: varujejo nas pred poplavami ali plazovi. Ko se odločimo za večerni tek po gozdu ali se po njem sprehodimo ob koncu tedna, se veselimo lepote pokrajine in se pri tem odpočijemo. Vse to blagodejno vpliva na naše zdravje in nas osrečuje. Odgovor na uvodno vprašanje, koliko je vreden gozd, je torej občutno bolj kompleksno, kot se je zdelo na začetku.

Razdelitev narave na ekosistemske storitve za človeka je koncept, ki pripisuje določeno vrednost naravi in njenim sposobnostim. S tem se ustvarja in krepi ozaveščenost o pomenu naravnega kapitala, naravo pa je mogoče v političnih, podjetniških ali zasebnih odločitvah enostavneje oceniti v smislu trajnostnosti v njeno korist. Za nas bo vrednost narave postala bolj otipljiva in prej jo bomo pripravljeni zavarovati.

Sicer pa skriva tovrstno vrednotenje v sebi tudi nevarnosti. Ekosistemi niso zaprti, temveč so med seboj povezani sistemi. Zato tudi ni mogoče oceniti celotnega obsega njihovih ekosistemskih storitev in njihove vrednosti ne moremo številčno izraziti v absolutnem znesku. Pri tehtanju med storitvami narave in morebitno ekonomsko rabo, denimo pri gradbenih projektih, nikoli ni mogoče vsega upoštevati in nadomestiti z denarjem. Tudi če se nam morda zdijo nekateri deli narave manj vredni, to ne sme biti vzrok za njihovo razvrednotenje.

Viri in več informacij na:

Izkrivljen pogled na naravo

Če bi verjeli javnomnenjskim anketam, ne bi bilo razloga za skrb: kot je ugotovila nedavno objavljena anketa Eurobarometra o biotski raznovrstnosti, večina prebivalcev v Evropi meni, da je biotska raznovrstnost za naše dobro počutje izredno pomembna in da, če jo želimo ohraniti, za to potrebujemo zavarovana območja. Najmanj dve tretjini vprašanih prav tako priznavata velik pomen, ki ga ima naravno okolje za oskrbo s hrano, čistim zrakom in vodo, s tem pa za kakovostno življenje.

Maloštevilni bi bili pripravljeni dopustiti poškodovanje ali uničenje zavarovanih območij, če bi to pomenilo spodbudo za gospodarski razvoj, skoraj polovica vprašanih pa je bi tovrstne posege v naravno okolje povsem prepovedala. Okoli 40 odstotkov vprašanih nasprotno meni, da bi morali biti ti posegi dovoljeni, če za to obstaja javni interes. In tu se skriva problem: kaj sploh je javni interes in kdo ga določa? Pojem javnega interesa se spreminja v odvisnosti od vsakokratnega kraja in perspektive, deloma ga tudi zelo široko razlagajo, kot kažejo naši primeri ogroženih zavarovanih območij v Alpah. Pogosto se pri tem kot argument navaja vzpostavitev povezave med posameznimi smučišči, ki naj bi bila nujno potrebna, če želijo turistične destinacije držati korak z mednarodno konkurenco. Javnost intenzivne posege v naravno okolje pogosto sprejema, to pa pomeni, da imajo tovrstni posegi prednost pred varstveno funkcijo, a kot kažejo rezultati ankete, zagovarja tako miselnost le sedem odstotkov vprašanih. Vprašati se je treba, kdo tu sprejema odločitve in s kakšno pravico.

Zanimiva je tudi povezava med naravnimi nesrečami in oceno okoljskih tem: v letih, ki jih je zaznamovalo večje število okoljskih katastrof, ljudje tovrstnim temam pripisujejo večji pomen, ugotavlja švicarska javnomnenjska raziskava Univox. Ta pojav je posledica vse večje mediatizacijae: dalj časa trajajo kratkotrajni dogodki, močneje vplivajo na naše zaznavanje, saj jih obravnavajo predvsem mediji. Dolgotrajni in kompleksni dogodki, denimo spreminjanje pokrajine ali podnebne spremembe v daljšem časovnem obdobju, pa se težje znajdejo v središču javne pozornosti. Izidi javnomnenjske raziskave Univox so tak kratkovidni trend potrdili: starejšo generacijo širjenje poselitvenega območja bolj vznemirja kot mlajšo generacijo in spremembe v pokrajini prej opazi, saj jih je spremljala dolga leta ali celo desetletja. Mladi takega pokrajinskega spomina nimajo.

Viri in druge informacije:

Instrumenti in pravna podlaga

Varstvo narave obravnavajo različni mednarodni pravni akti, ki so za pogodbenice zavezujoči. Instrumente varstva narave poznajo seveda tudi nacionalne zakonodaje. Prostovoljni mehanizmi varstva okolja imajo sicer najši

Alpska konvencija

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države, da bi zagotovile vsestransko varstvo in trajnostni razvoj Alp. Alpska konvencija ima tudi več protokolov, med njimi o varstvu tal, o urejanju prostora in trajnostnem razvoju ter o varstvu narave in urejanju krajine.

www.alpconv.org

Alparc

Alparc, tudi Mreža zavarovanih območij v Alpah, je koordinacijska točka, ki združuje zavarovana območja na območju veljavnosti Alpske konvencije.

www.alparc.org

Bernska konvencija

Bernska konvencija, s celotnim imenom Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, je mednarodna pogodba Sveta Evrope iz leta 1979, katere cilj je ohranitev prostoživečih evropskih rastlinskih in živalskih vrst. Sočasno je bila izdelana tudi Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, s krajšim imenom Bonska konvencija

www.coe.int  (de/fr/it/en)

www.cms.int (en/fr)

Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti

Konvencijo o biološki raznovrstnosti so sprejeli na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED), ki je potekala v Riu de Janeiru leta 1992. Konvencijo je doslej ratificiralo 193 držav.

www.cbd.int (fr/en)

Ramsarska mokrišča

Ramsarska konvencija je konvencija o varstvu mokrišč, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic. Gre za mednarodni sporazum, ki je nastal na pobudo Unesca in je za pogodbenice zavezujoč. 

www.ramsar.org (en/fr)

Direktiva za varstvo vrst in njihovih habitatov

Z Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah se države članice Evropske unije zavezujejo k izvajanju ukrepov glede na v direktivi zastavljene okoljevarstvene cilje.

www.fauna-flora-habitatrichtlinie.de/ (de)

Nadaljnje direktive s področja varstva okolja so objavljene na:

www.eur-lex.europa.eu

Evropska konvencija o krajini

Evropska konvencija o krajini, ki je nastala na pobudo Sveta Evropa in bila sprejeta leta 2000 v Firencah v Italiji, je sporazum o varstvu, upravljanju in načrtovanju pokrajine. K sporazumu lahko pristopijo tudi države zunaj Evropske unije.

www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/176 (en)

Smaragdna mreža Sveta Evrope

Smaragdna mreža (Emerald Network) je mreža posebnih območij varstva, ki temelji na Bernski konvenciji, vzpostavijo pa jo pogodbenice Bernske konvencije z namenom varovanja na evropski ravni redkih in ogroženih habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst. Vsaka pogodbenica je pozvana, da na svojem ozemlju označi in zagotovi zadostno število območij, namenjenih ohranjanju „smaragdnih“ vrst in habitatov.

www.coe.int/smaragd (en/fr)

Natura 2000 Evropske unije

Mrežo Natura 2000 tvorijo med seboj povezana zavarovana območja v Evropski uniji, katerega namen je od leta 1992 upoštevanje določb Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

www.natura2000.eea.europa.eu

www.natura2000.eu

Biogenetski rezervati Sveta Evrope

Biogenetski rezervat je evropska naravovarstvena kategorija. Kot pri evropski diplomi gre tudi tukaj za status, ki ga lahko pridobijo zavarovana območja, ki še posebno prispevajo k uresničevanju zahtevanih ciljev. Razglasitev območja za biogenetski rezervat se izpelje prostovoljno na pobudo države članice. Sankcije za kršitve niso predvidene.

Območje Evropske diplome

Za razglasitev območja Evropske diplome je pristojen Svet Evrope, dokument pa mednarodnopravno ni zavezujoč.

www.coe.int/en/web/bern-convention/european-diploma-for-protected-areas (en/fr)

IUCN

Svetovna zveza za varstvo narave (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources – IUCN) je mednarodna naravovarstvena organizacija Združenih narodov, katere naloga je med drugim priprava t. i. rdečih seznamov ogroženih vrst in kategorizacija zavarovanih območij.

www.iucn.org

Unescov seznam svetovne naravne dediščine

Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščin je podlaga za vpis v seznam dediščine svetovnega pomena. Konvencija svetovni naravni dediščini ne zagotavlja varstva, dokler države podpisnice tega ne prenesejo v nacionalno zakonodajo. Tako Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ob kršitvah nima možnosti kaznovanja, izjema je izbris s seznama svetovne dediščine, kar pomeni, da izbrisano območje ne more biti več cilj varstva.

www.whc.unesco.org/en/about (en/fr)

Unescovo biosferno območje

Unescovo biosferno območje je vzorčna regija trajnostnega razvoja v ekološkem, ekonomskem in socialnem pogledu. V ospredju je človek kot sestavni del biosfere. Tako kot pri svetovni naravni dediščini tudi tukaj status biosfernega območja ni mednarodnopravno zavezujoč. 

www.unesco.de/wissenschaft/biosphaerenreservate/biosphaerenreservate-weltnetz.html (de/fr/en)

Nacionalna zakonodaja

Nacionalne zakonodaje določajo način izvajanja mednarodnopravno zavezujočih pravnih aktov. Po opravljeni ratifikaciji oz. pristopu k določenemu mednarodnemu okoljskemu sporazumu morajo države svojo veljavno zakonodajo praviloma prilagoditi zahtevam mednarodnih aktov. Zakonodaje posameznih držav poznajo tudi druge instrumente varstva narave.