Podnebje/ zrak

Gozdarski ukrepi imajo dolgoročne učinke, zato je prilagoditev gozdov novim podnebnim pogojem nujno potrebna, vendar pa mora biti ta zelo premišljena. Izkoristiti moramo tudi zmožnost gozdov, da skladiščijo ogljik. Les se mora v prvi vrsti uporabiti kot surovina in gradbeni material, le pod posebnimi pogoji naj bi se uporabljal za ogrevanje. Vzpostaviti je treba kratke krogotoke izrabe regionalnega lesa. Z gozdovi je potrebno sonaravno gospodariti in tako povečati njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Lastnikom gozdov, ki se zaradi izvajanja ukrepov varstva podnebja odpovejo delu prihodka, je potrebno zagotoviti nadomestilo. Nenazadnje mora ciljno raziskovanje praktičnih podnebnih prilagoditvenih ukrepov postati pomembna dolgoročna naloga.

Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. Temu ustrezno se bodo povečevale zahteve po rabi vode kot naravnega vira, vedno večja bo tudi konkurenca med različnimi skupinami uporabnikov.
V Alpah je le še okoli 10 % tekočih voda, ki so ekološko neokrnjene, kar pomeni, da niso onesnažene ali regulirane in da njihove pretočne lastnosti niso spremenjene. Ekološko kakovost vodotokov in njihovih habitatov je zato treba izboljšati in ne še naprej zmanjševati. Ne smemo dopustiti, da se pod krinko varstva podnebja ali prilagajanja podnebnim spremembam zadnje neokrnjene reke regulirajo ali obremenjujejo s prekomernimi odvzemi vode.

Kmetijski sektor so podnebne spremembe neposredno prizadele, obenem pa tudi sam prispeva k izpustom toplogrednih plinov (TPG) in povečuje njihovo vsebnost v ozračju. Trajnostna strategija odzivanja na podnebne spremembe v kmetijstvu vključuje predvidevanje, načrtovanje in dolgoročen pogled od kmetije do mednarodne ravni. Pomembna področja delovanja so trajnostno upravljanje zemljišč in tal, trajnostno upravljanje voda, ravnanje z gnojili in ogljikom v tleh ter organsko kmetijstvo kot splošna strategija.
Na področju kmetijstva, ki je visoko subvencionirana gospodarska panoga, je ustrezen vzvod tudi usmerjanje politike spodbujanja: finančnih spodbud je lahko deležno le trajnostno in podnebju prijazno kmetijstvo!

"..., izraža velika pricakovanja glede rezultatov petnajste konference pogodbenic okvirne konvencije o klimatskih spremembah Združenih narodov, ki bo potekala decembra 2009 v Kobenhavnu, poziva vlade alpskih držav in vse druge gospodarsko razvite države, da kar najbolj okrepijo prizadevanja, da bo konferenca v Kobenhavnu v luci novih dokazov in potrditev resnosti podnebnih sprememb bistveno pospešila oblikovanje politik za preprecevanje le-teh."

Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na
skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih
spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem
okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva
obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta
splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na
področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki
bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in
ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

CIPRA je leta 2006 alpske države pozvala k sprejetju Akcijskega nacrta za podnebje. Okoljski ministri pogodbenic Alpske konvencije so poziv sprejeli. IX. alpska konferenca je 9. novembra 2006 v Alpbachu Stalni odbor pooblastila, da "do X. alpske konference na ustrezen nacin pripravi akcijski nacrt za izvajanje deklaracije o podnebnih spremembah s posebnimi priporocili za delovanje na obmocju Alp in oblikuje dolgorocne pobude vkljucno s casovnim nacrtom".
V prizadevanju, da bi akcijski nacrt napolnila s konkretno vsebino, CIPRA sedaj predstavlja svoj dokument zahtev na podrocju varstva podnebja.
Socasno vabi clanske in partnerske organizacije, omrežja in institucije, da skrajšano verzijo dokumenta podpišejo kot Pakt o podnebju ter s tem ustvarijo pritisk na alpske države, da bodo sprejele konkretni Akcijski nacrt za podnebje.

Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.

Alpski prostor je izjemno mocno izpostavljen globalnim podnebnim spremembam, ki so tudi posledica clovekovega delovanja. Alpe so bolj kot drugi ekosistemi obcutljive na napovedane spremembe, kot so porast povprecnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, suša v toplem obdobju leta ali taljenje ledenikov.
CIPRA meni, da sodijo podnebne spremembe k najvecjim izzivom 21. stoletja, zato Evropsko unijo, organe Alpske konvencije, vse alpske države, zvezne dežele, regije, kantone ter druge državne in nedržavne organizacije poziva k vecjim prizadevanjem za varstvo podnebja, z namenom zmanjšanja ucinkov tople grede; oblikovanju trajnostnih strategij za obvladovanje vedno hujših posledic spremenjenega podnebja.