Načrti za razširitev Švicarskega narodnega parka

Švicarski narodni park v Engadinu se je od leta 1914 naprej postopoma razširil na današnjo površino 169 km2. Od leta 1961 vanj nova področja niso bila vključena in nekdaj edini narodni park v srednji Evropi je v tem času postal drugi najmanjši od štirinajstih narodnih parkov, kolikor jih je v Alpah. Po današnji oceni in v nasprotju s takratnim pojmovanjem ustanoviteljev je obstoječa površina premajhna, da bi lahko omogočila ustrezne lokacije znotraj meja narodnega parka vsem domačim rastlinskim in živalskim vrstam. Od leta 1966 potekajo tako o razširitvi parka živahne razprave.
Poleg razširitve današnjega osrednjega predela je načrtovana ureditev tudi zunanjega predela, ki bi kot varovalni pas obdajal osrednjega, njegov namen pa je ohranitev življenjskega prostora in domačih živalskih vrst. V nasprotju z osrednjim pasom naj bi bile v ta prostor vključene človekove dejavnosti, ki naravi niso škodljive.
Da bi lahko uresničili zamisel o razširitvi parka, ki bi bila dolgoročno izvedljiva, so bile v pogajanja pravočasno vključene različne interesne skupine, a kljub temu so se nedavno pojavili tudi nasprotniki projekta.