Navigacija
 

Načrti za razširitev Švicarskega narodnega parka

 

Švicarski narodni park v Engadinu se je od leta 1914 naprej postopoma razširil na današnjo površino 169 km2. Od leta 1961 vanj nova področja niso bila vključena in nekdaj edini narodni park v srednji Evropi je v tem času postal drugi najmanjši od štirinajstih narodnih parkov, kolikor jih je v Alpah. Po današnji oceni in v nasprotju s takratnim pojmovanjem ustanoviteljev je obstoječa površina premajhna, da bi lahko omogočila ustrezne lokacije znotraj meja narodnega parka vsem domačim rastlinskim in živalskim vrstam. Od leta 1966 potekajo tako o razširitvi parka živahne razprave.
Poleg razširitve današnjega osrednjega predela je načrtovana ureditev tudi zunanjega predela, ki bi kot varovalni pas obdajal osrednjega, njegov namen pa je ohranitev življenjskega prostora in domačih živalskih vrst. V nasprotju z osrednjim pasom naj bi bile v ta prostor vključene človekove dejavnosti, ki naravi niso škodljive.
Da bi lahko uresničili zamisel o razširitvi parka, ki bi bila dolgoročno izvedljiva, so bile v pogajanja pravočasno vključene različne interesne skupine, a kljub temu so se nedavno pojavili tudi nasprotniki projekta.

Področja delovanja Alpske konvencije:

V 11. členu protokola "Varstvo narave in nega krajine" Alpske konvencije se pogodbenice zavezujejo, da bodo ohranjale, urejale in po možnosti razširjale obstoječa zavarovana območja v skladu z njihovo namembnostjo in po možnosti ustanavljale nova zavarovana območja. Sprejemale bodo vse ukrepe, potrebne za preprečevanje nastajanja škode ali uničevanje teh zavarovanih območij. (prvi odstavek)

Regije:

Švici, Engadinu
 

Powered by Plone CMS, the Open Source Content Management System

To spletišče ustreza naslednjim standardom: