Certificiranje gozdov v LihtenštajnuKot prva država na svetu je Lihtenštajn izvedel postopek certificiranja celotne gozdne površine na podlagi svetovno veljavnih meril trajnosti. Gozdovi zavzemajo v Lihtenštajnu 55,6 km² površine, kar ustreza približno tretjini njegove celotne površine. Certificiranje je bilo opravljeno po merilih Forest Stewardship Council (FSC), ki je bil ustanovljen leta 1993 v Torontu, da bi tako bilo mogoce uresniciti nacela trajnostne rabe gozdov, ki so bila sprejeta na konferenci v Riu leta 1992. Certificiranje gozda je vrednotenje gospodarjenja z gozdom, ki ga izdela neodvisna služba. S pomocjo tega postopka je mogoce zagotoviti, da je ohranjanje gozda in gospodarjenja z njim usmerjeno v ekonomski, ekološki in socialno trajnosten nacin, ter nakazati ukrepe za izboljšave. V analizi prednosti in pomanjkljivosti so bile preverjene vse gozdnogospodarske dejavnosti. Postopek certificiranja je trajal približno dve leti, vse do podelitve certifikata v Vaduzu v letošnjem avgustu. Pri gospodarjenju z gozdovi v Lihtenštajnu se se med drugim pozitivno izkazali naslednji elementi: v praksi dobro izpeljani instrumenti, komunikacija med uradom in obcinskimi gozdarji kakor tudi napredek v reševanju problemov v zvezi z gozdovi in divjadjo. Vendar je revizorska skupina zahtevala izpolnitev dolocenih pogojev na podrocju intenzivnega lova, vzpostavljanja zavarovanih obmocij za divjad, nacrtovanja dela, nadzorovanja uspešnosti ukrepov stabilnosti v varovalnem gozdu ter varnosti pri delu. Področja delovanja Alpske konvencije:1. clen:Cilj tega protokola je ohranjanje in po potrebi razvoj, razširitev ter izboljšanje stabilnosti gorskega gozda kot sonaravnega življenjskega prostora. Temeljni pogoj za izpolnjevanje funkcij, navedenih v preambuli, je negovalno, sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gorskim gozdom. Regije:Lihtenštajn |