Toplarna kot model načrtovanja

Pred kratkim je v južnotirolski občini Brunnico pričela z obratovanjem na biomaso toplarna, ki je sicer največja v Evropi. Njena izgradnja je bila zasnovana na osnovi presoje sprejemljivosti načrtovanih posegov v prostor, ki so jo izdelali na Evropski akademiji Bolzano (EURAC).
Ob mrzlih zimskih dnevih se je doslej iz dimnikov v Brunnicu vedno kadil gost dim, ki je obležal nizko nad tlemi. Le nekaj sto metrov višje je zaradi toplega višinskega zraka nastal nekakšen neprodušni pokrov. "Ko so se v ozrače primešali še izpušni plini avtomobilov, je bil zrak bolj onesnažen kot v marsikaterem od velikih mest," se pritožuje župan mesta Brunnico Christian Tschurtschentaler.
Zaradi vsega tega in ker gre za eno prvih italijanskih občin, ki je pristopila k svetovni Zvezi za podnebje, se je mesto pred tremi leti odločilo, da bo v čim večji meri omejilo ogrevanje na nafto in metan ter zgradilo toplarno na biomaso.
Veliko preden je toplarna dobila zeleno luč, so EURAC zadolžili za izvedbo obsežne študije o sprejemljivosti načrtovanih posegov v prostor ter presoje vplivov na okolje (PVO). V okviru študije o sprejemljivosti posegov v prostor so bili raziskani tudi gospodarski, socialni in kulturni vplivi projekta. "Projekt regionalnih razsežnosti, kot je gradnja toplarne v Brunnicu, vpliva na razvoj poselitve in prometa kakor tudi na regionalno gospodarstvo. Zato projekt seveda ni primeren vsak kraj," pojasnjuje Flavio V. Ruffini, sodelavec Evropske akademije. Z vidika PVO so se ugotavljale sprejemljivost gradnje in obratovanja toplarne na najustreznejši lokaciji in iz tega izhajajoče posledice na okolje. Zaradi celovito zasnovanega načrta izgradnje toplarne je bilo mogoče še v času izvajanja projekta odpraviti vse spore, ki so nastali zaradi rabe, ter preprečiti napačno načrtovanje in prekomerne stroške.