Po mnenju okoljskih ministrov in ministric alpskih držav proizvodnja vodne energije ni primerna na vodotokih, ki so zaradi svoje neokrnjene podobe ali posebne vloge, ki jo imajo za ekosistem, pomembni na regionalni ali nacionalni ravni. Enako velja tudi za naravne parke in območja, vključena v mrežo Nature 2000. Gradnja hidroelektrarn pa prav tako ni dovoljena tam, kjer se vode revitalizirajo oz. so bile revitalizirane in tam, kjer so pomembna območja drstenja ali pomembni habitati posameznih vrst. Smernice, ki so jih pogodbenice sprejele na ministrski ravni, sicer pravno niso zavezujoče. "Kljub temu pa gre za dober instrument, s katerim lahko določamo primerne in neprimerne lokacije kakor tudi območja, ki za te namene ne morejo priti v poštev in jih je zato treba izključiti," meni Cornelia Maier, članica delovne skupine za gospodarjenje z vodami na območju Alp. Smernice naj bi dale pregled nad posameznimi kategorijami in številom malih hidroelektrarn v Alpah, obenem pa vsebuje tudi predlog postopka za ocenjevanje gradnje novih hidroelektrarn.
Objektivno oceno vodotokov in projektov gradnje hidroelektrarn naj bi dopuščal tudi seznam meril za gradnjo hidroelektrarn, ki ga je sprejela Tirolska. Okoljevarstvene organizacije pa so do seznama izrazile odklonilno stališče, saj so prepričane, da je ta prezapleten, da bi bil lahko razumljiv in uporaben v praksi, poleg tega pa dovoljuje gradnjo hidroelekratrn na vodotokih, katerih ekološko stanje je še zelo dobro ohranjeno. Za uporabo črpalnih akumulacijskih elektrarn, ki delujejo na poceni zakasneli tok, obstajajo posebni klimatski boni; prav tako se nevladne organizacije ne strinjajo z domnevo, da naj bi bili vsi posegi v ekosistem nadomestljivi.
www.alpconv.org/documents/Permanent (en), www.umweltdachverband.at/fileadmin/user (de)