Alpska konvencija ni instrument preprečevanja05.11.2009
85 % avstrijskih upravnih odločb, ki se nanašajo na Alpsko konvencijo in njene protokole, vsebuje dovoljenje za izvajanje ustreznih projektov, le v 15 % primerov pa so bile določbe Alpske konvencije uporabljene v utemeljitvi zavrnitve izdaje dovoljenja. To so podatki, ki jih je v okviru svoje analize 45 odločb, povezanih s protokoloma Alpske konvencije o varstvu narave in varstvu tal, na konferenci CIPRE Avstrija 21. in 22. oktobra 2009 v Salzburgu predstavil pravnik Sebastian Schmid z innsbruške univerze.
Na konferenci je direktor CIPRE International Andreas Götz podal pregled izvajanja Alpske konvencije v različnih alpskih državah s pravnega vidika, pri čemer je ugotovil, da obstaja v Avstriji presenetljivo veliko število sodnih in upravnih odločb, ki se nanašajo na Alpsko konvencijo. Nasprotno v drugih državah z nekaj izjemami v Nemčiji takih odločb ni. Seveda iz tega ni mogoče sklepati, da bi bila Avstrija na splošno vzor v procesu uresničevanja Alpske konvencije: po besedah dunajskega odvetnika Matthiasa Göschkeja je prav Avstrija z načrtovanimi projekti gradnje cest S36/S37, ki so v nasprotju z Alpsko konvencijo, zapravila svojo verodostojnost in ogrozila celotno Alpsko konvencijo.
Avtor(-ji):
alpMedia
Schaan
,
LI
|
|
|
|
Powered by Plone CMS, the Open Source Content Management System
To spletišče ustreza naslednjim standardom: