Kadar snega ni bilo dovolj, so doslej uporabljali umetni sneg, vendar pa so trenutno temperature tako visoke, da si ni mogoče pomagati niti z umetnim zasneževanjem. Organizatorji so zato kot umetno gnojilo uporabili amonijev nitrat (t.i. Blaukorn), ki snegu odvzame vlažnost in tako zviša zmrzišče. Kot poroča švicarski časopis "Sonntagszeitung", naj bi organizatorji za pripravo proge na Lauberhornu porabili 1,5 tone amonijevega nitrata, kar je bilo toliko, kot je dopustna letna količina gnojila za kmetijsko zemljišče v velikosti 14 hektarjev. Organizatorji so novico razglasili za neresnično, točna količina naj sicer ne bi bila znana, ocenjujejo pa, da so za celotno progo porabili od 800 do 900 kg gnojila.
Zvezni urad za okolje meni, da se z uporabo umetnih gnojil pretirava. To se je zgodilo zato, ker kanton ni nadzoroval uporabe umetnih gnojil, vsekakor pa glede tega vprašanja obstaja vrzel v zakonu. V Švici namreč ni predpisa, ki bi urejal uporabo umetnih gnojil za pripravo smučarskih prog. V razpravi, ki se je razvnela ob tem problemu, so se oglasili tudi kmetovalci. Zanje namreč veljajo jasni predpisi in začeli so se seveda spraševati, zakaj ti ne veljajo tudi za organizatorje smučarskih tekmovanj.
Tudi v Cortini v Italiji za smučarsko tekmovanje ni bilo dovolj snega, zato je umetni sneg na progo pripeljal helikopter, za kar je moral opraviti 51 letov.
13. decembra 2006 je OECD objavila študijo, ki raziskuje vplive podnebnih sprememb na smučarska območja in ki je ugotovila, da bo v primeru, da se povprečna letna temperatura v Alpah zviša za eno stopinjo, od 666 smučarskih območij le še okoli 500 takih, kjer bo vedno dovolj snega. Če bi se temperatura dvignila za 4 stopinje, bi bilo takih smučišč le še dvesto.
Vir in nadaljnje informacije: www.drs.ch/news.html (de), www.taz.de/pt/2006/12/14/a0166.1/text (de)