Le pet tednov po tem, ko je slovenska vlada protokole Alpske konvencije poslala v ratifikacijo parlamentu, je ta ratifikacijo tudi potrdil. V Sloveniji nasprotovanja Alpski konvenciji ni bilo opaziti. Tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji pri Avstriji, ki ima vlogo depozitarja, bodo protokoli začeli veljati tudi v Sloveniji. Avstrija, Nemčija in Lihtenštajn so vse protokole ratificirali že v lanskem letu, medtem ko sta Francija in Monako ratificirala le nekatere.
Ko bodo protokoli v Sloveniji stopili v veljavo, bodo v petih državah začeli veljati protokoli o urejanju prostora in trajnostnem razvoju, hribovskem kmetijstvu, turizmu ter varstvu tal, v štirih državah protokoli o varstvu narave in urejanju krajine, gorskem gozdu, energiji ter prometu, protokol o reševanju sporov pa celo v šestih od osmih alpskih držav. Poleg tega se pričakuje, da bodo v Italiji čez nekaj mesecev ratificirani vsi protokoli razen prometnega, prav tako pa naj bi v kratkem ratificirala preostale izvedbene protokole tudi Francija.
Švica in Evropska unija pri tem procesu zaostajata in če Italija ne namerava ratificirati protokola o prometu, lahko to srednjeročno ohromi alpski proces. Dejstvo, da je Slovenija ratificirala protokole, opazovalci ocenjujejo kot pomembno znamenje, kako velik je pomen Alpske konvencije za razvoj gorskih območij in za uveljavitev položaja Alp ravno v odnosu do Evropske unije.
Stanje na področju ratifikacije ter besedilo Alpske konvencije in pripadajočih izvedbenih protokolov objavljamo na spletnem naslovu: http://www.cipra.org/sl/alpenkonvention, več informacij tudi na domači spletni strani: http://www.alpskakonvencija.org (de/fr/it/sl)