Alpska konvencija - instrument varovanja in trajnostnega razvoja17.12.2009
Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Podpisana je bila 7. novembra 1991 v Salzburgu, tedaj so jo podpisale Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Lihtenštajn in Švica. Slovenija je konvencijo podpisala 29. marca 1993, Monako pa se je pridružil kasneje s podpisom dodatnega protokola. Konvencija je pričela veljati 6. marca 1995.
Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki se zavzema za celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Nastala je na pobudo CIPRE in po dolgih pripravah, ki jih je prav tako vodila omenjena organizacija. Splošno naravnano okvirno konvencijo (pdf), ki so jo ratificirale vse pogodbenice, konkretizirajo tako imenovani izvedbeni protokoli, ki so predvideni za dvanajst področij delovanja. Za osem področij protokoli že obstajajo:
Protokoli za področje
še niso izdelani. Prav tako izvedbenih protokolov še niso podpisale in ratificirale vse pogodbenice. Deklaracije Leta 2003 je bil ustanovljen Stalni sekretariat Alpske konvencije, ki ima sedež v Innsbrucku. V okviru Alpske konvencije deluje enajst organizacij s statusom uradnih opazovalk in ena od njih je Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA). CIPRA razume Alpsko konvencijo kot pomemben instrument uveljavljanja trajnostnega razvoja, a tudi kot instrument izmenjave informacij in izkušenj ter sodelovanja med alpskimi državami. CIPRA dejavno sodeluje v organih Alpske konvencije ter vedno znova podaja konkretne predloge za nadaljnji razvoj in uresničevanje Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov.
|
|