Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki se zavzema za celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Nastala je na pobudo CIPRE in po dolgih pripravah, ki jih je prav tako vodila omenjena organizacija. Splošno naravnano okvirno konvencijo, ki so jo ratificirale vse pogodbenice, konkretizirajo tako imenovani izvedbeni protokoli, ki so predvideni za dvanajst področij delovanja. Za devet področij protokoli že obstajajo:

• Okvirna konvencija pdf
• Urejanje prostora in trajnostni razvoj pdf
• Varstvo narave in urejanje krajine pdf
• Hribovsko kmetijstvo pdf
• Gorski gozd pdf
• Turizem pdf
• Energija pdf
• Varstvo tal pdf
• Promet pdf
• Reševanje sporov pdf
• Pristop Kneževine Monako pdf

Protokoli za področje

• prebivalstva in kulture (deklaracija namesto protokola)
• varstva ozračja
• varstva voda in
• ravnanja z odpadki 

še niso izdelani. Prav tako izvedbenih protokolov še niso podpisale in ratificirale vse pogodbenice.

Leta 2003 je bil ustanovljen Stalni sekretariat Alpske konvencije, ki ima sedež v Innsbrucku.

V okviru Alpske konvencije deluje enajst organizacij s statusom uradnih opazovalk in ena od njih je Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA). CIPRA razume Alpsko konvencijo kot pomemben instrument uveljavljanja trajnostnega razvoja, a tudi kot instrument izmenjave informacij in izkušenj ter sodelovanja med alpskimi državami. CIPRA dejavno sodeluje v organih Alpske konvencije ter vedno znova podaja konkretne predloge za nadaljnji razvoj in uresničevanje Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov.